Plezalni dnevi Kranja

Pretekli vikend smo preživljali aktivno v dvorani na zlatem polju. Potekali so tradicionalni plezalni dnevi Kranja. V soboto je bilo člansko državno prvenstvo, v nedeljo pa so plezali najmlajši. Ker sem v soboto dopoldan delal, sem svoje moči ponudil organizatorjem v nedeljo. Dobesedno, saj smo skrbeli za varnost."stopi z mano pred Global" in "sam ne po tilniku" so bili gesli dneva. Bil pa sem spočit in poln moči, saj sem spal celi dve uri. Plavalski žur se je malo zavlekel...Pa še Vesna je vozila...:)

Tudi ostali niso bili najlepši, saj se je salsa žur kar razvnel. Mislim, da ne bodo nikoli več delali sočasnih žurov z alpinisti. Naše novo geslo: SALSAAAAA!!!(obvezen je metal glas in slemanje z glavo)

Mrzla Gora

Prelepo nedeljsko jutro sva z Borutom J. začela v Logarski dolini. Podala sva se na Okrešelj in od tam v Mrzlo Goro. Ker je bil najin primarni cilj moker, sva se podala v sosednjo smer, ki je bila ravno tako mokra, vendar pa bistveno lažja. Plezala sva Avrikelj IV+ .

Ker pa nama ni bilo še dosti plezanja, sva hotela prečiti v JZ steno, na znamenite Frenkove plošče.No, da poenostavim, prehod ni možen. Sva si pa na soncu posušila plezalke.

Po dveh urah izgubljenih na skrotju (nekaj gadov sva videla;eden je bil pravi black adder:)) sva prispela do plošč. Ker nama je malo manjkalo motivacije, pa sonce se je skril za Veliko Rinko, sva si izbrala lahko Orhidejo IV, ki sva si jo začinila z lastno direktno varianto. Ocena je okrog V.

Prilagam sliko, ki sem jo ukradel Atili (sori, gre pa tebi v slavo:))
Leva smer je LEVA;), osrednja pa Orhideja, z označeno najino direktno varijanto.
Za ponavljavce: klinov ni, na 10m se da frende, sam niso najboljše poke.

Žganjekuha

Začeli so se tradicionalni, nelegalni posli družine Sušnik. Se pravi, da se ob ognju zbira druščina, ki se opija z sveže destiliranem alkoholom;) Sinoči je ob kotlu vedril Krč (upam, da je živ in zdrav pripeljal domov. Me sam za jakno pa za čelko skrbi, k sm mu jo posodu...), pa Maja nama je polepšala večer, drugače sem družaben in vsi lepo vabljeni na degustacijo.

Žur pri LD Sela

Za devetimi gorami, za devetimi vodami, tremi potoki in bifeji stoji lovska koča, kje smo čez vikend imeli žur. Navodila so bila zelo izčrpna (pod hruško levo...) in tako ni bilo bojazni, da bi zavili na kraj poti. Druščina je bila izborna (zaradi rednih bralcev ne bi po imenih...ne bi rad komu alibi uničil;)). Ob priliki bi se upravičil vsem, ki so morali prenašati polnočno, brez posluha, in nasploh neuglašeno petje. Če se nisem izboljšal v vseh letih, bolj ne gre.
Pohvalil bi organizatorje (naslednjič bi razlog);), peka, striptizerja, plesalke in googla. Bi pa slike....Sej bom pazil na cenzuro.

Prvi jesenski dan

Tako, kot se za prvi jesenski dan spodobi, sva se brata Sušnik podala v hribe. Hotela sva izkoristiti dan pred poslabšanjem vremena in sva se podala v Nad šitom glavo, plezat Kranjsko poč.

No, ekspedicija se je začela na Krvavcu, kjer sem prespal v pri Nejcu, ki si je sposodil vikend za svoje umetniško udejstvovanje(kompozicija, WD, alkoholizem...)

Ob sedmih sem bil kar dobro pripravljen na spopade v nekoristnem svetu.

Zapletlo se je že pri dostopu. Ker gre osel samo enkrat na led, sem se zapodil v hrib po napačni poti na Mojstrovko, isto kot sem storil lani. Celo na istem mestu sem obračal. No, vsaj vstop v smer sem našel.

Po prvem raztežaju, sem se samozavestno podal za klini, in kmalu zašel v sosednjo, bistveno težjo smer. Smeri se še dvakrat križata, vendar sem vedno izbral težjo, in seveda napačno smer. Je pa bila bolje nabita:)

Na vrhu sem potolažil Petra, ki je bil prepričan, da je le on v tako slabi plezalni formi in da sva še v pravi smer. Kr težka štirka...;)

Nekaj mi pravi, da plezanja v kopni skali še ne bo konec.

Zadnji poletni dan

Za zadnji dan poletja se je druščina podala na morje, bolj natančno na Zewlo, ki je zamuringirana v Vrsarju. Luka se je predhodno hvalil, da je to nekaj majhnega in starega, tako da smo razočarani odkrili, da gre za konkretno plovilo, ki zgleda bolje kot moj piki, pa čeprav je nekajkrat starejša.

No, odprava se je začela v Ljubljani, ko smo dve uri čakali Katarinino slabšo polovico, ki sicer(baje;tako se je hvalil)nikoli ne zamuja. Sicer pa je potem vozil 190 po avtocesti, tako da nas je v svoje sposobnosti povsem prepričal. Ni bil pa faca, ker nam na zadnjih zicih, kjer smo se stiskali Luka, Peter in jaz ni dovolil kaditi. Pa tako bi pasal k pivu. No, svojo zamudo je plačeval cel vikend, strokovni svet pa se še danes strinja, da jo je poceni odnesel...

No, kljub temu, da smo bili dobro založeni z pijačo, smo marino vseeno zapustili. Smo Luku le predolgo najedali, da smo šli malo pretegniti jadra. Luka nam je od predaval malo šolo jadranja(osnove;katera jadra imamo, kako se krmari, zakaj ne vozimo po čereh, kako težko je krmarju prižgat cigaret...), mi pa smo se nastavljali toplim žarkom in slanem vetru.
Malo smo se seveda tudi kopali(jest, k sm softič, v neoprenu);)

V marini pa smo bili jasno ta glavni z bayboatom in malim motorčkom, ki je zaglisiral, če si bil sam v njem. Sicer pa ima kljub dolžini slab meter in pol nosilnost vsaj šest ljudi.(za na daljne teste nam je zmanjkalo prostovoljcev)

Skratka, vikend in pol.