Lajnar in Možic

Letošnja jesen se pa ne da. Po dolini se je vlekla megla, temperature so bile visoke in manjkali so dnevi, za katere bi lahko rekli, da vsaj dišijo po zimi.

Po nekaj tednih dolinske megle sva se s Tjašo povzpela na Soriško planino in od tam proti Možicu. Dan brez oblačka in neverjetna vidljivost. Skratka idealno za pohod po južnih Bohinjskih gorah.

Italijanska obmejna karavla iz časa Rapalske meje  in Triglav v ozadju.

Pogled iz strelnega mesta bunkerja.  Vsi hribi so prepredeni z rovi, V samih hribih se nahajajo cela sobe in stopnišča, ki vodijo do posameznih strelnih mest.

Bila je postava v sivem... skozi objektiv se je razpoznal naš Cefo s spremljevalko.

Slavna kupola na Možicu od znotraj...

....in od zunaj.

Na Soriški planini so pripravljeni na zimsko sezono. Kante so nabrušene, masa zalita, napis pa Elan!

Sončni zahod že na domačem polju. Ja, ta dan je bil lep tudi v dolini...

Obalna cesta - Costiera

Prelep zimski dan na Obalni cesti med Trstom in Tržičem. Poleg naju s Tjašo in familjija Kastelic, sta se nam pridružila še David in Polona. Po krajšem iskanju pravega odseka in vožnji po tržaškem zaledju, smo našli pravo parkirišče in se spustili v italijansko smetišče. Milo rečeno. Ne vem, če sem že videl tako nasmeteno plezališče. Ne, da ni košev za smeti, v grmovju smo našli tavelik zabojnik (poln, vržen čez rob ceste).

Kakšna je bila plezarija, ne vem. Matej, Tina in Tjaša so uživali. David in Polona v lažjih smereh tudi.

Kandidatka za foto natečaj PDK 

Imeli smo čas za photosešn...

dokaz za Davida in Polono... Predvsem za Davida, ker slikovnih dokazov, da je Polona plazala pač ni.

Kandidatka za foto natečaj PDK 

Podmladek familije Kastelic...