Letošnja jesen se pa ne da. Po dolini se je vlekla megla, temperature so bile visoke in manjkali so dnevi, za katere bi lahko rekli, da vsaj dišijo po zimi.
Po nekaj tednih dolinske megle sva se s Tjašo povzpela na Soriško planino in od tam proti Možicu. Dan brez oblačka in neverjetna vidljivost. Skratka idealno za pohod po južnih Bohinjskih gorah.
Italijanska obmejna karavla iz časa Rapalske meje in Triglav v ozadju.
Pogled iz strelnega mesta bunkerja. Vsi hribi so prepredeni z rovi, V samih hribih se nahajajo cela sobe in stopnišča, ki vodijo do posameznih strelnih mest.
Bila je postava v sivem... skozi objektiv se je razpoznal naš Cefo s spremljevalko.
Slavna kupola na Možicu od znotraj...
....in od zunaj.
Na Soriški planini so pripravljeni na zimsko sezono. Kante so nabrušene, masa zalita, napis pa Elan!
Sončni zahod že na domačem polju. Ja, ta dan je bil lep tudi v dolini...
