Za novoletne praznike sem si letos privoščil kak dan več dopusta, zato smo se spravili do slikovitega izliva reke Cetine v Jadran, Omiš.
Bili smo kompletna familija Kastelic, Tjaša, Matjaž in Ana. In seveda še en Matjaž(jaz??)
Ker so se vsi ukvarjali s plezanjem, sem se sam posvetil pohodništvu, teku, slikanju in kuhanju.
Ko smo prišli v Omiš, je bilo vzdušje precej Betlehemsko. Na božični večer smo iskali prenočišče. Sicer nas je bilo več kot pred 2000 leti, bili smo brez nosečnice, teličkov in oslov pa je bilo dovolj za cele jasli. Vsi domačini so bili na tradicionalnem božičnem Bakalarju, tako da je bilo težko dobiti kogarkoli za informacije. Poleg vsega so me smrtno resno vprašali, če sem iz Sarajeva( kak "i" je bil premalo v izgovorjavi. No, dobili smo nove apartmaje na vhodu v sotesko.
Rahlo je pihalo. No v bistvu te je premaknilo, čim si prišel iz zavetrja...
Za nekaj trenutkov je Matej razvil kajt, pa še to v zavetrju.
Srbija???
Rdeča nevarnost...
Otroci se zabavajo v prtljažniku. Zato pa je karavan.
Naslednji dan, smo se premaknili v zavetrje plezališča Brela, ki je oddaljen nekaj kilometrov od Omiša.
Pinijev prelec..
Kolegica, ki se je prišla gret v poko, tik kraj svedrovca, v katerega sem bil vpet, da sem lahko slikal.
Otrokom prijazno plezanje...
TAAAAKKKKOOOOO sem lepa, če imam čelado na glavi.
Sončni zahod, eni pa še plezajo...
Druge dni sem se posvečal teku po okoliških hribčkih.
Cerkvica Marije Snežne, jasno s Stepincem na oknu..
Lovljenje rib. Ker pihajo stalni vetrovi so hišice edina zaščita pred vetrom.
Prav daleč legenda ne bo več odšla.
Na Silvestrovo sem skočil v Split, pit kavo na Rivo, oblečen v kratko majico.
Dioklecijanova palača, v uporabi že več kot 2000 let.
Poletni pogled...
Sneg na Biokovu.
Cerkvica na Marjanu, danes je zavetnik listavcev in hašišarjev.
Freud bi imel marsikaj za povedat...
Silvestrovanje v puhovkah, med tem, ko so lokalke (domorodkinje) silvestrovale v kiklcah in majčkah.
Tako je torej silvestrovati v relativno topli Dalmaciji.