Moja hoja na Stol

Kondicijska tura na Stol. Kondicijska zato, ker smo šli iz Ljubelja na Zelenico in od tam do Stola.

Bila nas je pisana družba. Kakšna škoda, da so najlepši primerki ostali na Zelenici. Punce so se spoprijateljile z rezgetajočimi zrezki na štirih nogah, meni pa je bil ljubši primerek metal krave, pa še to zgolj zaradi urejene pričeske.

Pot do sedla je potekal v popolni megli in od tod tudi pomanjkanje fotografij. Če kdo želi videti, kakšen je bil razgled, naj vzame navaden A4 list papirja. No, pozitivna stran tega je, da nismo videli kako dolgo je melišče proti vrhu. Prav tako ni bilo tako strašno vroče.

Na vrhu se je za hip ali dva celo odprlo, tako da smo uživali o pogledu na Triglav, ki je pogledal iz morja megle.

In tako smo se počasi potopili nazaj v meglo.

Med potjo navzdol sem seveda razmišljal o usodi slovenskega naroda, vse v stilu Janeza Mencingerja in njegove hoje na Triglav.

Greben Stogov

Vsi, ki me poznate veste, da sem velik ljubitelj domačih živali. Nekateri ste tudi videli, ali vsaj slišali o epskih bitjih, ki ležijo na našem dvorišču in se ne umaknejo avtomobilom in kolesom. Ja, govorim o mačkih.

Tistega jutra, sem določen primerek te vrste nosil s sabo. Šlo je za pasemskega tigra, ki je nastal kot posledica prejšnje, precej kratke noči. Jelovčanovi punci pač nista imeli usmiljenja z mano in mojimi živalskimi prijatelji. Šli smo hitro in daleč. Cilj, greben Stogov.

Prišle so meglice.

Malo brezpotja...

Vrh. Razgled je bil veličasten. Posebej če bi imeli meglenke.

Planina Laz

Miha El rojstni dan

Predstavljam vam Klub ljudi z resnimi težavami! Lahko bi rekli tudi Superheroji v akciji.
Razlog shoda, Miha El ov rojstni dan. Lokacija: tajna, oziroma edina restavracija v Kranju, kjer nas ne vržejo na cesto, ko začnemo razgrajati. No, morda zato, ker smo edini gosti, ali pa pač zato, ker zaposleni ne razumejo najbolje slovenščine...

Teh gift... Uporabno za dva..

Še kdo opazi grožnjo fotografu?

Ogledalo je tokrat preživelo... Do naslednjič, ko bo od toliko lepote zagotovo počilo...

Slika bi morala biti posneta iz zadnjih zicov... da bi bilo vse po črki zakona.

Schengenfest

Torej, zadnji vikend sem preživel za Kolpo skupaj s še 25000 folka. Ja, bil je Šengenfest, verjetno en zadnjih, ker bodo Hrvati kmalu v EU in bodo rabili drugo ime. No, bilo je zanimivo... Začeli smo že na Miljah, ko so mene disfakalicirali, ker naj bi bil moj črn smodlak premajhen za vso kramo, ki smo jo imeli s sabo. No šli smo le za štiri dni. Ja, potem sem se tudi sam strinjal, da Matejev škodilak premore večji prtljažnik. 

 Matej je opozarjal....

Tina je poslušala.... kao..

 Alenka se je zgolj zgražala...

 Ker je bilo čez dan izredno vroče smo se spravili do prve plaže za Kolpo in se čez dan hladili v reki, ležali ko crke in jedli.

 Naš način boja z vročino... Iz sence

 Desant veslačev. No, velik del klana Sušnikov je bil zasidran kak kilometer po reki navzgor. Ne da bi vedeli drug za drugega... In to v času mobilnih telefonov.

 Tjašine kolegice, ki so nam kolegijalno odstopile senco pod njihovem arafatom, nam postavile šotore in z nami delile toplo pijačo. Hladne se tako ali tako ni dalo dobiti v razdalji 20km.

Mateja je sicer kuril bolac za šotor, a bi tukaj vseeno poudaril in opozoril na samo formo šotora.

 Ljubimec iz omare? Italijanski žigalo? Ne, to je Nejc.

 Skoraj naključno srečanje sva morala proslaviti. Tjašo sva poslala po relativno hladno pivo...
Ponovno opažam kako siten postanem, kadar se kdo igra z mojim fotoaparatom.

 Tihožitje ob sončnemu zahodu. Morda se je celo dalo dihati...

 Naše šotorišče, ki se je celo noč ukvarjalo z iskanjem Marjana. Marjan!! Maaaaarrrrjjjjjaaannn!! In tako do jutra... No, pa čez dan tudi. Le kam se je izgubil :)

 Jutro, jutro po dolgi noči...

 Torej, tu lahko vidimo novo gibanje v kamping stavbarstvu. Gre za nov način dojemanja prostora, stika z okolico, identiteto uporabnika. No, hvala bogu je vsaj ena palica preživela (tista, ki je bila zložena:))

Če zaključim...  I am too old for this s...t!