Triglav

Jesenska pravljica, pohod na Triglav. Tura PD Kranj, tokrat mi je v pomoč priskočil Sebastjan Potočnik, ker pač nimam ustrezne kategorije, da bi turo lahko vodil sam. Zanimanja in prijav je bilo tokrat precej. Žal pa je nekaj dni prej snežilo, zato se je večina ljudi premislilo zadnji hip. Smola za njih, saj smo doživeli pravo jesensko pravljico in Julijce v vsej svoji lepoti.

V zgodnjih jutranjih urah smo na pot stopili na Pokljuki.

Prve prave sončne žarke smo dobili, čim smo obšli Viševnik. Sedaj, ko ni pokrit s snežno odejo mi deluje tak tuj in nenavaden.

Pogled na Bohinj je razkril jesensko meglo.

Ko se je naša pot združila s potjo, ki pride iz Krme, so nas pričakale  prve zaplate snega. Bilo jih je toliko, da sem se moral potruditi, da sem jih našel nekaj za na slike.

In začela se je Kalvarija... Kot tolikokrat prej je ime povedal svoje.

Teh Vonč-Simbi, http://zimbi.wordpress.com/

 Prihod na Kredarico, kjer smo se malo odpočili in v popolni bojni opravi podali proti vrhu.

 Kljub temu, da gneča ni bila taka kot ponavadi, smo se morali vseeno umikati množici obiskovalcev.

 Občasno se je nebo zaprlo.

 Naša ekipa na vrhu. Vreme je bilo precej lepše, kot je videti iz teh slik. Kak oblak je poskrbel, da ni bilo prevroče.

 Obvezen krst, malo počitka in spust do koče, kjer smo prespali.

Jutro in sončni vzhod, ki je z igro oblakov in letalskih črt začrtal nov jesenski dan.

 Prvi sončni žarki so nas, ki smo se prvi zbudili in kočo zavili v toplo jutranjo svetlobo.

Pogled proti Vratom je bil še posebej zanimiv. Kdaj gremo pogledat te vrhove?

Mi pa smo se potopili nazaj v jesenske megle, in nazaj v dolino...

Na analizi ture so padali razni predlogi, kam bi se še podali, preden jesen preide v zimo. S tako ekipo, mislim, da jeseni, morda najlepšega časa za obisk gora, še ni konec.