Jezersko

Stezosledci so pred svojim taborom za osnovnošolce prišli v izvidnico na Jezersko.

Sam sem se jim ponudil kot lokalni vodnik, tako da sem jim pokazal nekaj skritih kotičkov.

Dan Slovenskih Planinskih Doživetij

Letos smo Dan Slovenskih Planinskih doživetij organizirali PD Kranj, PZS ter RTC Krvavec. Sam sem se ukvarjal predvsem s programom ter vodenimi turami. Meni je na koncu ostala najbolj zahtevna pot na Vrh Korena. Šli smo preko Krvavca, Zvoha in Ježa, sestopili pa čez planino Koren. Vsaj tak je bil plan.

Od 2000 obiskovalcev se je za to turo odločilo dobrih 30 planincev. Bilo so v skupinah, vsaka skupina pa je imela svojega vodnika.

Zeleni pašniki smučišča.

Od Zvoha dalje, ko se začne Jež, je stvar postala malo bolj resna. Nastopil je čas za čelade in poplezavanje po skalah in rušju.

Občasno se svet zravna.

Najbolj zahteven in precej krušljiv del, ki pa je v zadnjem delu Ježa.

Tu pa so se stvari tudi začele komplicirati. Eden od udeležencev je pred začetkom težkega dela zdrsnil na blatnih tleh, ter si poškodoval ramo. Ko sem prišel do njega, sem opazil, da ima težave z koordinacijo ter hojo. Po pogovoru sem še zvedel, da je imel pred leti možgansko kap ter da ima občasno težave z nadzorom polovice telesa. No, nastopil je čas za alternative. Skupino sem poslal naprej pod vodstvom ostalih vodnikov, sam pa sem se v spremstvu še nekaj njegovih prijateljev odpravil po položnejši ter daljši poti na Kriško planino. Od tam sem organiziral prevoz nazaj na žičnico ter v dolino. Zaradi teh manevrov sem prišel na Krvavec ravno na večerni program.

Pred "Rozko" naj bi imeli projekcijo filmov z gorniško tematiko. Ker pa je bilo precej mraz, smo se raje prestavili nazaj v toplo kočo.

Savudrija

Šola v naravi, Savudrija. Letos sem sodeloval kot športni, bolj natančno, kot plavalni učitelj. Bilo je kar pestro in naporno. Na sliki je ribja juha.

Priprave na skok.

Skok...

Val...

in ocena. :)

Gužva v bazenu

Krst Julije

Krst Julije, oziroma, ko se zbere naš klan. Ker sem imel funkcijo botra, je stvar ostala nedokumentirana.

Občudovanje vozička....:)

Vito in njegovi babnici...:)

Bratranci in sestrične.

Peter, Jovita in Julka...

Skupinske slika klana. Brez mene in z mano...  Sama podobnost s slikami "velikih treh" iz Jalte je naključna.

Banda Sušnikova... Hja, samo ne iz naše neposredne linije... Stvar je precej komplicirana. Ko se dve sestri, ki se jasno, pišeta enako, poročita z dvema različnima tipoma, ki nista v sorodu, se pa čisto slučajno isto pišeta, tako, da se sestri sedaj spet pišeta enako, vendar pa ne tako kot sta se pisali prej... Ah.....

Precej sušno... No, en on pobov, ki se piše Sušnik, se tudi imenuje Matjaž... Samo toliko, če se kdo še ni zgubil pri branju gornjega odstavka.

Nadja je praznovala rojstni dan, ki ga je ukradla dediju Bogdanu... Spet ena od družinskih scen...

Otroci pomagajo Nadji pihati svečke.

Vipavska bela

Tak mir je bil v Vipavski beli, kamor sva se preko divjine Trnovskega gozda umaknila iz Tolmina.

A tudi tu ni tistega pravega miru. Najprej so tu lokalci. Tipičen primerek je na sliki. :)

Nakar pa je sledila invazija.

Evina nečaka in nečakinja. Težko je življenje otrok, ko se starši enkrat navdušijo za plezanje.

Kako bom punca normalna pri dveh takih bratih... Si misli in jima zapleni dva avtomobilčka. :)

No, glavno je, da vozni park vzdržujejo s skupnimi močmi.Tako se tudi staršem oprosti, da se navezujejo na "štrik" in visijo po plezališčih.