Sava Dolinka

Letošnje poletje res ni najbolj tipično. Ker dež pada praktično vsak dan so edino pogoji za veslanje več kot dobri. Pretok je obetal, da bo Sava Dolinka vesljiva od Mojstrane pa do Jesenic. Ker pa sva oba z Markotom gorenjsko "tišasta" sva se zapeljala še malo višje. Nekje pri vasi Belca sva ocenila, da se po potočku še da veslat. Sledil je spust po stezi za bob.

No, prvi jez, za keterega se je izkazalo, da ni vesljiv. K sreči nama je uspelo pravočasno to tudi opaziti.

V Mojstrani pa se začne tisto pravo veslanje. Super reka, s čisto vodo, visokimi valovi in slolomom med skalami.

Skok čez jez...

Zaključila sva na Jesenicah, tokrat sem imal s sabo poceni kitajsko kopijo Go Proja, ki dela katastrofalne slike.  Za film pa obljubim, da preverim naslednjič. Je pa vsaj trpežna. "Toj Kitajc... Bl k ga tepež, bl dela" Baje...

Pod Prisojnikom

Med tem, ko je večino vas prijetno spala v topli postelji, smo nekateri vežbali reševanje iz ledeniških razpok. Res je, da se te ne pojavljajo preveč pogosto v naših krajih, lahko bi rekli, da jih tja od pleistocena že pogrešamo, vendar pa že skok čez mejo, na katerega od avstrijskih visokih hribov lahko preseneti s katero od teh pošasti.

 No, na zaplati pod Prisojnikom smo reševanje preizkušali še na snežni podlagi. Da so stvari potekale hitro, smo vse že zvadili na predhodnih vajah v Kranju.

Kata

Kdo je Kata? Še ena outdoor agencija? Ne, naša Katka copatka, gofla, ki ne more biti pri miru več kot 3 sekunde. Po letih piljenja po svetu, sedaj začenja svoje podjetje v Bovcu.

Si upate preživeti andrenalinski dan pod njenim vodstvom? Brez šale, bejba obvlada.  Razen fantje, če vas je sram, ker bejba vasla, pleza in skače tam, kjer si sami ne upate?

Torej naslednjič v Bovcu, obvezni postanek pri Kati.
Med tem pa si lahko pogledate njeno novo STRAN. No, glede strani nimam pripomb...:)
No, spremljate in lajkate jo lahko TU.

Edina kritika (vidijo samo tisti, ki zaskrolajo stran do konca) Torej nikakor ji ne dovolite, da kavo skuha ona. Spomnim se neke brozge izpred let, ko je bila še v Kranjski gori. Baje je bila po Novozelandskem receptu.... Strašno...

Plužna

Skok v Plužno po dežju. Če imaš rad vodo, je Bovec res ena od pravih destinacij. Voda v vseh možnih oblikah in agregatnih stanjih.

Odtenki zelene.

Ko te prime, da bi sledil potoku, pa čeprav samo do ovinka...

Svinjak

Svinjak je slavni bovški Matterhorn, oziroma najbolj markantna gora nad Bovško dolino. Velja tudi za enega od najbolj vročih ciljev pohodništva, kar je posledica poti, ki poteka po južni strani gore in zavetrja, ki poskrbi, da se gozd ne prevetri. Za dni, ko jih prekrivajo oblaki, pa je kar prijetna destinacija. Hrib razen nekaj strmih odsekov ni zahteven, je pa vzpon primorsko dolg.

Travnati vrh s kovinskim kičem, oziroma malim Aljaževim stolpom. Mar nam res nikoli ne bo jasno, kaj je to simbol?

Razgledi na dolino.

Okljuki Soče, kjer sva vozila dan prej. Vidi se tudi lokacija Alpskega tabora, ki bo tudi letos na travniku prav sredi slike.

Vrh Krnice. Prav po tem pobočju smo lani nabirali kondicijo pred ledeniško turo.

Zakaj imam rad Bovec? Reka, hribi, ljudje, ki jih ne moti, če prideš na glavno promenado v gojzerjih.

Možnica

Ko pride pomlad, nastopi čas obiskovanja Bovca. Tak je večerni razgled na Log ter Mangart iz luksuznega apartmaja Ronke, ki se nahaja v Možnici.

Pastirski stan, aka luksuzni apartma. Nima vode, elektrike, kuhinje, niti polhov, ima pa mir, razgled, tišino, bližino živali in po pol ure uporabe zahtevnega inštrumenta imenovanega kosa, pokošeno travo. Vsi žulji so gratis.

Sončni zahod, oziroma zadnji žarki v Mangartu.

Spomladansko čiščenje.

Vsekakor je lokacija odlična, da se človek pomiri, spočije in nabere moči za nove podvige. Doma ali v Bovški okolici. Peš ali v kajaku.