Prekmurje

Konec tedna v Prekmurju. Kanu sva naložila na avto, cilj je bil določen precej široko. Prečkava Muro, potem pa vidiva. Jasno sva se morala ustaviti pri beli golobici, Plečnikovi cerkvi v Bogojini.

Rotonda v Goričkem

Ker sva imela kanu s sabo, sva izkala tudi vode, kamor bi lahko zaveslala. Mura je za najino znanje rahlo preveč deroča, tja se vrneva z bolj športnim plovilom. Bukovniško jezero je sicer mali biser, ki pa nudi predvsem mentalni odklop. Če te seveda ne zjagajo ribiči. Drugače pa je v okolici MS kup zalitih glinokopov, ki nudijo prave mirnovodaške veslaške poligone. Nimajo pa mističnega duha...

Toplo jesensko sonce in počitek ne mehkem listju. Preko Mure se še vrneva, takrat opremljena s kolesi, saj je ta dežela prilagojena premagovanju kilometrov na kolesu.

Primorska

Ko punca predlaga, da greva na morje, jaz pa v hribe, se pogovoriva in prideva do kompromisa, ter greva na morje...:) No, v resnici sva se oba strinjala, da morava kak dan preživeti na obali. Tako sva se odpeljala na obalo in se sprehodila v soline.

Kljub pozni jeseni so bile temperature prijetno visoke.

Ker so stranske ceste bolj zanimive, sva se podal po stari cesti. Tam sem zgroženo spoznal, da Eva še nikoli ni bila v Hrastovljah. To luknjo v splošni izobrazbi sva kar najhitreje odpravila.

Če pa sva bila že ravno v bližini, pa sva si šla v jesenske barve odete gozdove nad spodmole Veli Badin. Ušesa Istre, nad Sočergo so tudi v teh dneh presenetljiv kraj. Čaroben v zadnjih žarkih dneva in jesenskih barvah.

Ruj.

Meditacija na toplem soncu

Ekipa..:)

Naravni most.

Cerkev Sv. Kvirika pri Sočergi. Nekoč sva se "švercala" za pokopališkim zidom in se igrala z risanjem s svetlobo. No, sedaj baje policija kontrolira travnik in odganja vrečarje. Bojda je to posledica nadzora bližnje meje. Vsekakor je tudi večerni obisk tega mističnega kraja nekaj posebnega.