Torej, najprej za nevedneže, Ojstrc je slovensko ime za Obir. Obir pa hrib na avstrijskem koroškem, ki slovi kot priljubljen turnosmučarski cilj. Skok čez Jezersko in smo skoraj na izhodišču. Slediš tablam do domačij, ki imajo precej slovenska imena.
Ker je letos snežna odeja nenavadno visoka, se je zgodilo, da je cesta do koče še neprevozna. Tako, da nas je najprj čakalo 8 km ceste. In tako smo hodili.
Omejitev na posamaznih odsekih je 30kmh. Smo povedali Tjaši, sam ni ravno upoštevala...
Jelič se je klub lepi jopci (fotošop) tokrat držal bolj zadaj, tako kot jaz. No, sva dala damam prednost.
Nagla Naglička. Vse zaj.bancije in besedne igre na njen račun sem že nekajkrat prodal. Tako, da tokrat nič... :)
Končno se je cesta končala, prišli smo iz gozda na bolj odprt teren, celo sonce se je pomatralo.
Košček neba...
Vem, da slike sedaj zgledajo fajn, sam moram pa vseeno povedati, da je pihalo ko strela.
V sibirskem mrazu in pošteno sitnemu vetru smo našo turo zaključili na grebenu. Vrha Obirja nismo dosegli, smo pa že prej po poti šli čez stranski vrh, Kraguljše (ime sem našel kasneje doma). Samo tako, da je tura imela cilj.
No, glede na to, da je bila vsa Slovenija v megli, oblakih in dežju, smo jo kar dobro odnesli.
