Kranjska koča na Ledinah


Pod večer, ko je rahlo padal dež, sva se po Lovski poti povzpela na Ledine.V planu sva imela spanje v Kranjski koči, zjutraj pa poletno smuko na ledeniku pod Skuto. Nekaj trenutkov po tem, ko sva dosegla zavetje koče se je nebo zaprlo, stemnilo in zapihal je veter. Začelo je močno deževati in dež je hitro prešel v sodro. Ta je na debelo prekrila teraso pred kočo. Huda ura je trajala le nekaj trenutkov, potem pa je tako nenadno, kot se je pojavila tudi izginila. Sonce je pregnalo oblake in zašlo v opran poletni večer.
Nastale so slike...




Kranjska koča na Ledinah je postavljena v zatrepu doline Ravenska Kočna, na nadmorski višini 1680 metrov, v bližini ledenika pod Skuto, ki velja za najbolj jugovzhodno ležeč ledenik v Alpah. Neposredno nad kočo gospodari mogočno severno ostenje Dolgega Hrbta, Štruce in Skute, ki ponuja številne izzive tudi za najbolj zahtevne alpiniste. V bližini se nahajata lahko dostopna razgledna vrhova Ledinski vrh in Velika Baba. Na slednjo je možen tudi direkten, zelo zahteven dostop ob številnih jeklenicah in klinih, ki je primeren le za najbolj izkušene planince. Te bodo navdušile tudi zelo zahtevne ture na Kranjsko, Koroško in Štajersko Rinko.





Pogled na Jezersko.


Zadnji žarki še ujeti v steni Velike Babe in Ledinskega vrha.


Koča skrita med zelenimi macesni in ujeta med zaplatami snega.




Tudi ruševje dobiva svežo pomladansko barvo. Kapljice vode so poskrbela za lesk na sliki in na vonj, ki ga slika res ne more zajeti.




Sonce je zašlo, in dan je prešel v noč. Ker je bil eden od najdaljših dni v letu, je bilo jutro blizu.


Naravovarstveni dan na Kališču


Planinsko društvo Kranj organizira vsakoletni Naravovarstveni dan.  Tudi letos smo za lokacijo izbrali Kališče. Jaz sem poskrbel za organizacijski del, naša najnovejša pridobitev, varuhinji gorske narave Polona in Ana, pa za strokovno vodenje in predstavitev favne in flore.


Začeli smo na parkirišču v Mačah. Od tam pa z botanično hitrostjo na Kališče. Na prvi pogled se je zdelo, da vrha ne bomo dosegli pred večerom...:)


Jajčasti repuš (Phyteuma ovatum) +žužek, ki je letel prehitro, da bi ga po sliki lahko določili


kranjska lilija, zlato jabolko (Lilium carniolicum)

Stenica

Velecvetna orlica (Aquilegia nigricans)



Razgledišča.



Pogled s terase. Za Kališče bi lahko rekli, da gre za balkon gorenjske!


Kranjska hišna gora je Storžič.


Koča na Kališču slovi po svojih zavitkih. Jabolčen je odličen, skutin pa je tudi čista mojstrovina.


Koča, ki počasi pridobiva na videzu, med tem ko prijaznosti ni nikoli izgubila.



Poletni dan v hribih. Toplo in prijetno.


Nikoli, ampak res nikoli ne pusti biologov blizu vode. naj bo to stoječa ali tekoča. Ana obrne nekaj kamnov in že najde celotni svet enodnevnic, mladoletnic, postranic ... Vsi ti nevretenčarji so tudi indikatorji čistoče vode.


Nad njimi so bili predvsem navdušeni najmlajši.



Pupek Močerada. No, ta ni naredil kariere v kakšni žganici. Spustili smo ga nazaj v potok.


Naravovarstveni dan nam odpira pogled na svet, ki ga ob običajnim obiskom gora ne opazimo. Naša hitrost in zavedanje sta čisto prehitra, da bi zaznali vse te rastline in živali, ki živijo v gorskem svetu. Mi v ta svet stopamo in moramo se zavedati, da smo mi tujci in da s svojo pristnostjo uničujemo njihov svet. Pa naj bomo v tem svetu na kolesu, peš, v skupini, s psom ali zgolj sami v samoti in z veliko spoštovanja do narave. Naravovarstveni dan je zgolj začetek koncepta, ki postavlja osveščanje in izobraževanje pred prepovedovanje!