Za Ak

Ker so na vrata trkali alpinistični izpiti sva se s Tjašo podala v krnico za Ak, kjer naj bi plezala v Široki peči in obnovila najino znanje zimske tehnike. Že sam večerni dostop je postregel z nekaj plezerije, saj poletna pot ni bila prehodna. Na posameznih mestih je bilo toliko nakopičenega snega, ki je grozil, da bo že ob najmanjši obremenitvi splazel in naju odnesel čez rob in čez spodnji slap. Zato sva ob soju čelnih svetilk poizkala prehod skozi grape. Našla sva bivak, in ga po slabe pol ure tudi toliko odkopala, da sva ga lahko odprla. Zakuriva peč in noč je bila kar preveč kratka in bilo je vroče. Zjutraj sva odkrila, da tu gori zima še traja in da je sneg še popolnoma nepredelan. Zato sva opravila vse manevre, in odšla na pivo k Dolfetu. Bila je pač Planica...