Ptičji vrh


Osnovna ideja dne je bila, da gremo ponavljati za zimske izpite. Ker smo imeli kratek stik na vezah, sva s Tjašo za vsak primer vrgla v avto še turno opremo. Zjutraj najprej na cepljenje. Ker se je lani izkazalo, da je po cepljenju močno priporočljivo, da se človek rekreira, oziroma močno obremenjuje cepljeno ramo, je bilo smučanje res v drugem planu. Ker pa se nam ni uspelo ujeti z ostalimi, sva se zjutraj vseeno odpravila proti Struški.  Izhodišče, Koroška Bela. Ajga.



Že na parkirišču je bilo dosti snega, predvsem v zametih, zato sem avto parkiral na najbolj neprimernem mestu, za kar so mi prijazni domačini pustili sporočilo za brisalcem. Za razliko od Ljubljane, plačilni nalog ni bil priložen.



Cesta naju je počasi pripeljala na planino pod Struško.



Golica v ozadju.





Struška desno, midva pa sva se zakadila v levo pobočje Ptičjega vrha, kjer se je obetala dobra smuka v celcu, ob zaščiti dreves.







Vršni del.



Julijci in Golica.


Torej, še nauk za konec zgodbe. Dragi moji, če greste v hribe in zgrešite vrh, se pozanimajte na katerem vrhu ste bili in se pohvalite z vašo novo, zanimivo turo. Ni važno kaj počnete, važno je kako predstavite!

p.s. Cepljenje(nekaj za Bojano;): Letos roka niti ni bolela. Ne glede na to, da sem se poganjal v hrib ter smučal. No, sedaj sem baje imun proti črnim kozam in blondinkam :)

Ni komentarjev: