Ekipa je pokazala kar nekaj stezosledskih sposobnosti, ko smo v zgodnjem jutru iskali pravi dovoz do gostišča Baumgartnerhof, v kraju Finkenstain na avstrijskem koroškem. Naš cilj je bila ferata ob potoku Rotschitza.
Ko smo pred gostiščem zagledali kup pesjanarjev, nam je bilo jasno, da smo na pravi poti. Ferato so na tem potoku zgradili z namenom, da bi privabili goste. Temu bi lahko rekli, da so se šli turizem.
Od parkirišča smo se dvignili na travnik in od tod v gozd po Druidski stezi. Kaj so tam počeli Druidi in njihove precej sumljivo nove rune, zgodovina molči, vseeno pa gre za zanimivo promocijo sicer čisto lepo zelenega travnika.
Pod slapom smo se opremili za plezanje ferate
Ferata je speljana po mokrih skalah, tik ob slapu.
Jeklenica večkrat prečka potok, ponavadi na najbolj atraktivnih delih.
Bolj kot smo se dvigali, bolj jesensko je bilo vzdušje.
Jesen...
Šlemarji
Po ferati smo se dvignili proti grebenu, da bi pokukali v Slovenijo. Dvignili smo se proti Kresišču,
Opoldanske urice na grebenu.
Razgled na jezerce, ki ima enega od bolj posrečenih imen v Evropi. Faaker See. Avstrijci imajo pač smisel za imena.
Kočica na grebenu.
Hja, kaj je že razlagal?
Meja... Še dobro, da smo v EU tako, ker se res ne predstavljem, kako bi švercali 27inčne računalnike...
Mejo je treba slikati...
Punci pozirata, ampak ne meni..
Vizionarski pogled Staše...
Izmenjava pogledov...skozi objektiv.
Temu bi lahko rekli, da smo odpujsali domov...
Damjaki ob cesti. Grega jih gre pozdravit, žverce prepoznajo kolega rastlinojedca in se ga ne bojijo.
Kdo gleda koga? Na kateri strani ograje so zaprti? No, edino kar vem, da bodo bolj kosmati naredili kariero v suhih mesninah...
Ni komentarjev:
Objavite komentar