Zgodnje jutro v dolini Vrata. Eva, Grega in jaz smo se počasi dvigali skozi megleno jutro po poti proti Pragu. Čim se je pokazal s soncem obsijan vrh Triglava, smo zapustili stezo in zavili proti steni.
Jutro preganja meglice nad dolino.
Opremili smo se in začeli s plezanjem.
Že prvi metri takoj pokažejo resnost poplezavanja. Plezaje se začenja uživancija.
Matjaž išče prehode, Eva in Grega sta takoj zadaj.
Nekdo je navdušen. ;)
Megla nas je lovila, vendar smo jo do Belih plati že prehiteli.
Najlepši plezalni del.
Ob stiku z Zlatorogovimi policami se teren zravna. Sprehodili smo se do kaminov, po katerih smo se dvignili do Slovenske grape.
Še en del lepe plezarije.
Kamniti pomol nad morjem megle. Razgled na sosednji greben.
Kontra...
Grega je pokazal znanje lepega postavljanja nog pri plezanju.
... in novo Hofer vetrovko ... :)
No, vzeli smo si čas za hrano in pijačo, kar je kar nenavadno za turo pod mojim vodstvom... :)
... če dobro pogledamo, vidimo skupino šestih ljudi, ki so zganjali zanimivo taktiko plezanja. Opazovali smo jih dobršen del smeri in moram pripomniti, da so občasno zadeli tudi linijo smeri. No, privoščili so si praktično vse možne obvoze, daljšnice in težavne dele. Kasneje smo z vrha smeri gledali njihovo lutanje med smermi, ko so iskali izstop smeri ... Skratka, zanimivo ...
Še pogled navzdol...
Ter sestop po soncu mimo Kalvarije nazaj proti Vratom.
Odločili smo se, da bomo sestopili po Tominškovi poti. Pot se je kvalitetno vlekla. Morda sem že malo pozabil, kako ne maram sestopov.
Dober del poti je pred nami sestopala mama koza. Prišli smo ji na dober meter, pa se je umaknila naprej in ostala na poti. In tako kar nekaj časa, dokler se ni odločila za radikalen umik stran s poti.
Tako smo sestopili do Vrat. Glave so bile že pripravljene na delovni teden, misli pa nekje pri ponedeljkovih stopnicah ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar