Toblinski stolpi se nahajajo nad kočo Locatelli in so dostopni po dveh zahtevnih feratah. Med I. sv. vojno je bila na vrhu stolpa topniška opazovalnica, na vznožju pa kaverna s posadko stotih vojakov. Znana je zgodba, da je bila v pozni jeseni leta 1916 celotna posadka ujeta tam brez hrane celih 18 dni.
Na vrh smo se podali po poti Leitersteig/ Sentiero delle Scalette. Ta se na vrh povzpne po sistemu kaminov, ki pa so sedaj zavarovani s kovinskimi lestvami. V originalu so se vojaki tu povzpeli na vrh po lesenih improviziranih lestvah. Kak ostanek teh lestev se vidi še danes.
Lestve so kar precej dolge in izpostavljene.
Ostanki originalne opreme kamina... Nekako ne daje nekega zaupanja.
Gneča po kaminu, kjer smo se gnetli z našimi nahrbtniki.
Na vršnem delu se lestve zaključijo, namesto kamina pa pot sledi poki preko gladkih plošč. Ta del je zelo lep in zračen.
Eva, ki zna stopiti na prste...
In še "gasilska" na vrhu. Vrh je bil dovolj velik ravno za našo skupino.
Sestopili smo po grebenu, do začetka poti Feldkurat Hosp-Steig /Sentiero Cappellano Militare Hosp.
Od tu je lep razgled na našo prejšnjo turo, Paternkofel na levi, ter na Tri Cine na desni.
Razgled na jezerci, kočo Locatelli ter na Paternhofl.
Sestop je potekal v senci Treh Cin, nazaj na parkirišča pri koči Aurozo. Od tam smo se odpeljani na tečaj čeharjenja ob jezerce v dolini ter do našega prenočišča... To pa je že druga zgodba...
Ni komentarjev:
Objavite komentar