Bele vode

V soboto sva se z Borutom Janšo (ni v žlahti z Janezom) podala čez mejo v zahodne Julijce, bolj natančno v dolino Bele vode. Tja sva odšla z namenom, da preveriva govorice o najboljši skali Julijcev. No, tokrat je guru Mihelič držal besedo. Dostop do stene po prelepi dolini, ki jo obkrožajo bele strme stene. Po potoku teče kristalno čista studenčnica. No, koča Brunner je v precej klavrnem stanju in trenutno nudi zavetje predvsem polhom. Baje pa je bivak Gorica v precej boljšem stanju in je oddaljen uro hoda. No, sam dostop je bil lahek in očiten, prav tako sam potek smeri, saj gre za Derittissimo. Popolnoma naravnost navzgor;). Ocene so bolj primorskega značaja, kar pomeni, da je v smeri previsna trojka, konstantna štirica in detajl petice. Gre tudi za lep primer kompaktnega skrotja v vrhnjem delu. Stvar, ki je v Kamniških Alpah ne najdeš. Sestop sva si popestrila po plezalni smeri, se pravi s plezanjem navzdol, po trojki. To je bil težji del smer...

Po plezanju v dolini, kamor se bom še vračal (idealno za peljat koga (katero!!!) v prvo hribovsko smer) sva se ustavila še na dozi lektoeliminatorja pri Aljažu v Dovjah.

p.s. Slike so iz Borutovega mobitela...

Životinsko carstvo

Za vse moje tržiške kolege, ki težko zadržujejo svojo težko nogo na zavori, ko pripeljejo na dvorišče. A niso luštni;) Prvi primerek je Jimmy (po kitaristu). Zdaj smo sklenili, da mačk ne bomo več poimenovali po politikih. Odkar je tragično končal Bin Laden in je kibla zgazila Bušija, za Dimsija in Rupsija pa tako ne vemo čist točno kje sta, smo spoznali, da bo treba imena črpati kje drugje.
Začeli smo z rokerji. No, temnega škodljivca smo vseeno poimenovali Hamasi. Sedaj ima novo prebivališče pri Ropretovih. No, svetla gnida pa sliši na ime Bonči(Bono Vox), in si novi dom deli z Mačotom in Kano, ter seveda družino Jovanovič. Tako mi dobre mačje gene širimo po svetu.

Katarinin žur

V soboto, 8.9., je Katarina in njena prijateljica, botra, soseda, Irena, praznovala svojo diplomo. Verjemite ali ne, ona je res diplomirala!! Na svoje lastne oči sem videl to FDVjevsko čudo. No, brata Sušnik sva v akademski točnosti našla Kropo in jaz s svojo poklicno deformacijo tudi bazen, ob katerem je žur potekal. Občutek je nenavaden. Bazen je prazen, brez vreščeče mularije, pa nobeden ne pričakuje od mene, da grem v vodo.
No, v dobri Šenčurski tradiciji sva prišla na piknik dobro nahranjena(ravno po kosilu), tako da sva se lahko delala fine in hrano obravnavala v kulinariski etiketi. Kot gurman(saj me vsi poznate, makaroni trikrat na teden, pa to:)) bi pripomnil, da me je v začetku motila samo pena na pivu, ki je bila posledica moje barmanske nesposobnosti, ki pa se je sčasoma unesla. Pena mislim...
No družba pa je bila super. Katarina-PR star, Aljaž-štekaš debil, Luka in Vanja, Peter, in še cela čreda poznanih in manj poznanih ljudov. Glavni in dvorni fotograf Ata Špartak. Pa seveda črna ovca(barva las!!!), Katarinina sestra Jerca. Klonirana kopija naše Polone. S slušalkami v ušesih, telefonom v roki, v črni majici, nezainteresirani pogled, skratka pravi in priznani EMO. Pač generacija 91...
Pa seveda bend. Katarinini najljubši" Joške vn!" Ja, prav uredu fantje, sam lahko bi igral kakšno pesem tudi iz krajev južno od Kolpe. Ja, v košarki so pa tudi kar dobri.
Zabava se je zaključila ob jutranjih urah, ko je frontmena takoooo zeblo, da je pobasov kufre in šel.
Z Aljažem sva se prestavila še v sosednjo dolino, Besnico, kjer sta imela zabavo Brdajs pa Križnar, sam se nisva mogla vživeti, saj so naju vsi krepko vodili v količini popitega alkohola.

Zadnji avgust, poletje je šlo.....

No, dnevi poletja počasi odhajajo v spomin, nam pa prvi sneg po gorah razvnema kri. Ja, blizu je dan, ko se bomo zagnali v zasnežene hribe. Že 6.9. je bil Jezersko prevozen le s zimsko opremo. Jaz imam pa še toliko za splezat v kopni skali...
No, tudi tam smo pustili nekaj lepih dni tega poletja. S Gvidotam sva se basala v Rinki in Srebrnjaku, z Gregom v Planjavi, z Cefotom v Dolgem hrbtu, pri tem, da sva s Petro čakala predvsem vremenske preobrate. Na bolje, jasno... Ta teden, če se bo šemalo pogrel, pa greva z Borisom v akcijo.
Moram pa priznati, da sem glavne ure posvetil študiju. Sicer ne najbolj uspešno.

The truth is out there!!!

.......Perpetual adolescence; The Peter Pan syndrome; eternal youth; In Latin, puer aeternus, the term used by Ovid in The Metamorphoses to describe the child-god Iacchus. Jung adopted the term to describe someone, most often a men, who remains too long in adolescence. Marie-Louise von Franz, the author of The Proble of the Puer Aeternus, describes such men as being charming, unconventional, ful of interesting ideas and ever in pursuit of their dreams. They get bored easily, and always have to have a new plan. They have difficulty with commitment, particularly to anything they see as mundane; they are horrified by the idea of a "normal"life and yet they are able, when enthusiastic about a task in hand, "to work twenty-four hours at a stretch or even longer, until they break down".......

Maria Coffey, Where the Moutains Casts its Shadow