Sredini Storžič

Sredino jutro sem preživel v severnem ostenju Storžiča, ko sva z Joži iskala Kramarjevo smer. Časa nisva imela ravno na pretek, saj sem moral biti ob pol dveh že za pultom v Promontani (gre za EPP, se me bo Srečo spomnu ob plači…) Po krajši uri spoznavanja narave in družbe (iskanja najelegantnejšega dostopa) sva pririla skozi pršič do vstopa smeri, kjer so naju pričakale idealne razmere. Skoki so bili, kot se za kamniške hribe spodobi kopni, tako da so nama prinesli kar nekaj škrtanja kamna pod derezami. A to ni bila nobena ovira za stara mačka kot sva midva…;)