Sončnice...


Iščem najlepšo Sončnico. Te rože, ki se obračajo za soncem v vročem poletju mi pripeljejo nasmeh na obraz vsakič, ko jih vidim. Še posebej v teh bolniških dneh.. Te so iz našega nasada. Sam jim nekaj manjka... Tako da še vedno iščem popolno Sončnco, ki bi mi prinašala sonce...

5 komentarjev:

kr ena pravi ...

Popolna Sončnica ne obstaja, veš.
Se pa najde taka, k se obrača za soncem tud pozim in taka, k najde sonce tud v najbolj deževnih dneh. Mogoče to iščeš...

Mihael pravi ...

Nakladaš.

1. V vročem poletju? Tako zelo vroče pa res ni. Očitno si res priletel na glavo.

2. Nasmeh na obraz? Ni res, prav tak pokvarjen cinik si kot jaz, nič ti ni sveto, nič ti ne omehča kamna, ki ga nosiš tam na levi (na levi, pokvarjenec. Srce je na desni.). Sama zloba te je, samo tiste navpične stene ti grejo do živega, pa še to samo nekaj kompenziraš.

3. A je sicer bolj čas kopriv, kaj? Sončnice ovenejo, fuck it.

Tako, sedaj je ta sentimentalni post uravnotežen. Ne pozabite, otroci: vero v Božička vam ubijamo v vaše dobro. Hehehe. [Mefistovski hehet.]

Anonimni pravi ...

Zanimivo bom dal med zaznamke.

Anonimni pravi ...

Ful dobra objava. :)

Anonimni pravi ...

Ful hvala za tole kar si napisal.