Storžič

Po neprespani noči, skoraj brez posledic večerne rekreacije in reševanja tekočih problemov, sva se s Petrom, prvič po mojem spektakularnem padcu, podala plezat. Za prvi cilj sva si izbrala domači Storžič, saj je idealni teren za igre, ki se jih glava igra z mano. Fino krušljivo, ne pretežko, slabo upremljeno, skratka domače.

Po klancu sva se zapodila in kar hitro našla mojo zimsko varijanto dostopa, ki naju je pripeljala naravnost pod steno. In zagledala sva.... NČ NISVA VIDLA, KER JE BLA SAMA MEGLA!!!

Ja, komaj vidiš svoj nos, le kako boš našel smer, prehode, kline? In sva sestopila...Več sreče prihodnjič.

Kropa 2008

Letos je ob kroparskem bazenu svoj rojstni dan proslavljal Miro Jovanović. Zbral se je skoraj celotni klan Jovanovičev ob podpori Rajcev in Sušnikov. Glede na to, da naj bi bil to piknik, se je kar nekam čudno zavlekel proti jutru. Lepo je bilo videti, kako smo se spremenili z leti in kilometri... Tokrat nisem prespal na igrišču.

Pavle Kozjek

(foto:M. Prezelj)

Ostali smo brez vrhunskega alpinista, jaz pa brez vzornika, oziroma človeka, ki je imel najplemenitejši pogled na alpinizem. Njegov blog je bil moje obvezno čtivo. Ko sem plezal, sem se vedno bal, ko so kozje steze prehajale v Kozjekove...

Nazaj v ...

Po mesecu in pol cajtana smo se danes pognali nazaj v svet vertikale. Zaenkrat sem se lotil športnega plezanja in še to na top rope. Moram pač še malo pazit, ker sem še malo šibak (softič po domače).

Smeri v stari Bohinjski beli sta mi vlekli vedno simpatični sestri Mihovec;)

Rehab....

Sedaj je uradno.... Še tri tedne brez plezanja. Se pa ukvarjamo s kratkimi pristopi, na vrsto bo prišlo kolo in ob toplih dneh, plavanje. Danes pač ni bilo sreče z vremenom;)

p.s. Kr ena je od nedavnega odvezana obveznih komentarjev. Sicer so zaželjeni, vendar pa mi jih lahko podaja v ustni obliki.