S Katjo sva se potikal po najini tradicionalni, vsakoletni, prvo novembrski lokaciji, v svetu nad Suhadolnikom. Tokrat sva si za cilj izbrala bivak v Kočni, ki je kar dobro oddaljen od civilizacije.
Tri ure in pol hoje po planinski poti, obstaja pa tudi krajša in bolj strma neoznačena direktna pot. No, v strahu pred SND sva izbrala planinsko pot. Pot je bila obsijana s soncem, trave mehke in suhe, ljudi pa malo. Vreme je bilo več kot lepo, skoraj brez oblačka, objava pa ponovno samovšečna, saj je moj fotoaparat ostal doma...
3 komentarji:
Ne,ne, Matjaž je na vseh slikah zato, k se Katja ne mara slikat, Matjaž pa obožuje poziranje :)
Naslednjiš se ne bova bala SND-ja, konc koncev je to le Matjažev najljubši predmet.
Hudoba...:)
Kaj se prtožuješ!
Sm mislna napisat še kej bl hudobnga, pa pride stran pogledat več ljudi kot sva jih srečala na 1800m :)
Objavite komentar