V koči je sedel samo Cefo in nekaj tečajnikov, ki so debati počasi srebali pivo. Tudi generacije se sčasoma izrodijo. No, sem se vsaj naspal za cel neprespan teden.
Zjutraj pa dva najbolj zagnana tečajnika gnat v Črni graben. Po slovesu najtežja smer v Storžičevi steni. In tako se je začela visoka šola alpinizma. Dostop po Kramarci, potem pa v svojo grapo, ki se je hitro vzpenjala v strmi kamin. Pred kaminom smo se navezali in zakadil sem se v strmi kamin, ki je bil dodobra zasut s pršičem. Po nekaj minutah čiščenja snega do golih skal, ki so mi omogočale napredovanje, sem se prebil do votline, od koder mi je le zasnežena prečnica preprečevala prehod naprej in od tam v žleb in vršno ramo. Spet pršič. Malo čiščenja in ocena, da tečajnika niti slučajno nebi zmogla prečke, tudi, če bi se prigoljufala skozi kamin. Višinomer mi je prigovarjal, da me do vrha loči le 50m...
No, dva 60m spusta na en klin(tečajnika sta jasno videla šolski spust na dva klina, z zavoro in vozli na koncu vrvi) in že smo bili v bolj položnem delu grape, kjer se je že dalo plezati navzdol.
Pa naprej? Ker v Kramarco(kamor so zavile vse ostale naveze) nisem hotel, smo zavili v Cankarjevo, ki je postregla z raztežajem lahkega mešanega terena, skal, pomrznjenih trav in napihanega pršiča. Od tam med stolpoma Gradu v vršni iztek Kramarce in na sam vrh, ki je bil obsijan s soncem. Še sestop, večino po riti in s cepinom kot zavoro. Smer je terjala svoj davek, in koleno mi je pošteno oteklo in me motilo pri sestopu. No, do avta sem se že prebil...
Smo pa plezal...
2 komentarja:
"... in zaključil z zaključevanjem sezone 09/10 v Promontani." Torej si frej. Lahko mi pišeš diplomo ali sestavljaš teste (v vsakem primeru gre za francoščino).
Pa še to: "niti slučajno nebi zmogla prečke". Et tu, Brute! Ali bolje: Et tu ... bruke.
Hvala dobri Miha El.Sem dobil že strašen občutek, da ne bo nihče komentiral...
p.s. nadaljnji komentarji niso potrebni;)
Objavite komentar