Dan ni bil kaj prida. Obetalo je, da bo rahlo deževalo. No, s Tjašo naju ni oviralo, da se skozi območje somraka ne povzpneva na Blegoš. Tokrat po poti, kjer je ona pred leti tekmovala v gorskem teku. Sedaj je bil tempo precej bolj človeški. Celo slikati je bilo mogoče.
Skozi popolnoma opran pomladni dan.
Manjkali so samo metro seksualni vampirji. Scena je bila taka, da se nebi nič svetili...
LPP.... Lepo Peš Pejt, Ljubljanski Potniški Promet, Loška Planinska pot ????
Vrh sva našla s precej domišljije...
Takole pa sredi maja zgleda ivje.
Lov na vampirje...
Skoki čez potok...
No, tale model je imel pa srečo. Srečo, da je srečal mene in ne katerega od avtohtonih domorodcev. Ti kraji so znani po Močeradovcu. Obstaja več načinov priprave tega zvarka. Opisi so napisani prosto po Blažu Ogorevcu, znamenitemu teoretiku in tudi praktiku iz teh krajev. Torej, prvi način. Živi močeradi se dodajo v sod s sadjem, kjer poteka primarno vretje. Pred kuho se trupelca odstranijo. Drugi način je, da se močeradi dodajo v kotel in se skuhajo skupaj s sadjem. Tretji, in bojda najpopularnejši način je, da se močerada montira na lij, po katerem iz sistema izstopa žganica. Ta teče po še živem močeradu, ki izloča svoje strupe skozi kožo, in žganici doda znamenite lastnosti. Šele sedaj se zavedam, kakšno srečo je imel model, da sem že pred leti zaključil z nelegalno produkcijo alkohola...
Ni komentarjev:
Objavite komentar