Goli vrh


Na nedeljski dan smo se podali na Goli vrh, nad Ravensko kočno. Vreme ni obetalo kaj dosti, poleg tega pa se nam je malo mudilo, ker imajo nekateri družinske obveznosti. No, bili smo Šifko in dva Matjaža.

Pozimi je treba to dolgo cesto prepešačiti.



Mimo Krničarjevega centra je gaz zavila v hrib.







Drevesa so se sčasoma dovolj razširila, da je gaz postala razkošnejša, kasneje pa smučanje bolj prijetno..


Vzeli smo si čas za fotosešn.



Na sedlu se je skozi oblake prebilo tudi sonce.



Teh idila...:)






Proti vrhu je svetloba postajala vse bolj zanimiva.











Bližnja in daljna okolica...



Pustovanje


Pustovanje je bilo letos malo drugačno. Šla sva skupaj s sestro, ona kot temna misel, jaz kot politično korektna maska, zombi. No, srečala sva še sestrično.



No, dobri MihaEl se je pustovanja udeležil kot zelo zanimiva maska. Če ne zanimiva pa predvsem strašna. Točno tako kot je videti na sliki se je usedel v Dawna in strašil. Sicer ne vem na kakšen način, vendar je bil visoko učinkovit.  Vsakič ko se je na vratih pojavilo kakšno pubertetno deta, in zagledalo to masko, jih je oblila zona, prišlo je do popolne resnosti in mrmranja "Dobr večer, gospod profesor..."
Skratka, fant zna...;)
MihaEla je polegla migrena, jaz pa sem se podal naprej po mestu.


Srečal sem ferajnovce.


Hja, Nastja... Nikoli mi ne bo jasno, zakaj si se prostovoljno oblekla v Urško... Zagotovo obstaja kakšen ženski lik, ki je manj tragičen. Pa čeprav Bogomila...:)
Vsem, ki ni jasno, preberite Povodnega moža...




No, noč je bila čudna in temne sile so hodile naokoli. Zadnji spopad teme in luči, zime in pomladi. Letos bo ta boj očitno še kar trajal...  Morda se niti nisem šemil kaj preveč, kakšne tri tedne nazaj sem bil precej podoben temu, kar sem bil tokrat. No, lahko sem pa vsaj iskreno rekel, ta so me to noč pri ženskah zanimali le možgani...:)


Dörerköpfl in Peitlernock


Za letošnji kulturni praznik smo se že tradicionalno podali na avstrijsko koroško, v tem primeru v Nockberge. Od lanske ekipa smo ostali zgolj Matevž, Šifko in jaz, letos se nam je pridružil še Matic.


Bili smo dovolj zgodni, da smo lahko uživali v skrivnostih nedotaknjenih strmin.















Sterenspitze, kjer smo smučali lansko leto na isti dan. Letos so bile razmere še boljše.



No, tak lep dan smo imeli in uživali na soncu. Jasno je tudi pršič bil tak kot je treba.



Vrh! In noro nebo...








Moram omeniti, da je na vrhu Peitlernocka kar pošteno pihalo. © Gregor Šifrer- Šifko


In še spust, © Matic Gorjup- Tuli.
Tu bi izpostavil, da se od 5:30 dalje vidi, da mi je uspelo narediti tudi kakšen zavoj....