Drugi dan našega bivanja v Paklenici se je naša skupina dopolnila še s tržaškimi damami. Gospe so zasledile turo v letnem planu našega društva, nas kontaktirale in se nam pridružile. Skupaj smo se odpravili na celodnevni pohod po zahodni strani kanjona.
Iz parkirišča smo zavili v grmovje in se skozi bodikavo rastje povzpeli do razgleda nad Velebitski kanal.
Cilj prve etape je bila vasica Tomići. Vas je že nekaj let zapuščena in nudi zavetje predvsem konjem in ovcam, ki se pasejo v okolici. Naseljena je bila še dobrih deset let nazaj.
Kod in kam?
Vas se počasi zarašča, vseeno pa se vidi, da so še nedavno tu živeli ljudje.
Ostanki pretekle vojne... Zaboj za strelivo. Na splošno moram pohvaliti osebje parka, saj lepo skrbijo za zmanjšanje posledic spopada. Minska polja v zgornjem delu Velebita so se od leta 2008 krepko zmanjšala in sedaj obsegajo zgolj posamezne hudourniške struge.
Detajli v notranjosti hiše.
Iz vasi Tomići smo se odpravili iskat vodo do izvira Ćelinka. Izkazalo se je, da ne gre za izvir, temveč za bazen, v katerega se steka voda iz značilnih "radijatorjev". Da bi vodo pil bi me bolj težko pripravil, če pa bi jo prekuhal, pa mislim, da bi bila ok..
Poziranje... V ozadju Vidakov kuk.
Vzpon na Vidakov kuk je v zadnjem delu kar zanimiv.
Razgledi se odpirajo na vse strani.
Študiranje karte
Tržaška ekipa
Sprehod čez Dolac Kravorac do Zoljinega kuka.
Zoljin kuk, najvišja točka na naši poti, 843m
Prek stene Manita peči, mimo vhoda v znamenito jamo, ter skozi Anića luko, smo se spustili v kanjon Velike Paklenice.
Pogled na steno Aniča kuka.
Gneča v kanjonu. V kanjonu je dovoljeno plezanje, v tem primeru športno plezanje.
Lahkoten sprehod po tlakovani cesti do parkirišča, ki je bilo naše izhodišče in cilj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar