Prvi maj je letos postregel z zanimivim vremenom. Najprej sva v Ospu opazovala kako je voda zalila prehode čez steno, no, vsaj tam, kjer bi midva imela kaj početi. Ker se Volku ni ljubilo skuhat kave, sva se odpeljala dalje proti Istri. Eva se je spomnila na kamp na Belvederu nad Izolo, ki se je tisti trenutek zazdel kot dobro izhodišče za ture po slovenski obali.
Prvi dan sva se zagnana kot se spodobi pognala na kolo. Jasno, MTB, naj se vidi, da sva iz hribovitih krajev. Ne vem, ali sva imela smolo z izborom poti, ali pa sva pač softiča, ture so bile kar zahtevne.
Ker je rit čutila posledice kolesarskih izpadov, ter vremenska napoved ni ravno obetala najbolj suhega vremena, sva se opremila z GPSom in odšla na pohod.
Najprej nad klifi...
Pogled na najdaljši neposeljeni del obale v Tržaškemu zalivu.
Soline in plovila prav tam.
Drevored... Le kdo ga je slikal? No, v tej objavi sva z Evo združila moči pri fotografiranju. Rezultat je pred vami...
Soline, ki so sicer zaščitene, a v fazi opuščanja.
Tunel...Del Parenzane. Skozenj sva se sprehodila do Portoroža.
Portoroška plaža. Nekako sodila v veduto visokega turizma Portoroža. No, roko na srce, tudi ruski turisti nekako ne...;)
Evino najljubše stopnišče v Bernardinu.
Generacija....;)
Od Portoroža do Pirana sva bežala pred nevihto.
Prevedrila sva jo v mali kavarni v stranski ulici mesta.
Naložila sva GPS lokacije bližnjih zakladkov, ter se odpravila na lov, čim je dež prenehal.
Najden!!
Opran dan na Piranski cerkvi.
Peš pot v Fieso. Prva asociacija je bila na britanske klife. Še vreme in barve so bile podobne.
Plasti fliša...
Po brezpotju plaže do Strunjanskih solin.
Bočno parkiranje na nasipu solin.
Zakladek v neposredni bližini kampa.
Kopanje zakladka... Iskalci so zid že dodobra podrli.
Dočakal sva tudi obiske.
No, niti še ni poročen, pa se že jasno vidi delitev dela. Pri nama je jasno čisto drugače... :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar