Tudi letos se za novembrske praznike nisva odločila, da bi čuvala parcele na pokopališču. Sicer bi bilo zabavno obrekovat sosede v novih pelc montlih, ki stojijo ob svojih bodočih ležiščih, ki jih bodo zasedle, čim prenehajo bremeniti pokojninsko blagajno. Ne, midva sva se tudi letos odpravila proti jugu, natančneje pod Velebit, preverjat trdoto dalmatinske zemlje. Kampiranje v Paklenici.
Večerni sprehod do Većke kule in Kula bouldering
V spodnjem delu gre za zanimivo plezarijo, ki pa po informacijah strokovnjakov (Mihc), postane v zgornjem delu precej krušljiva.
Položaj žerjava (ptiča...)
...in sprehod proti Solinam in Mali Paklenici.
Nova frizura...
Letos sva se na jug peljala po Jadranski magistrali. Za pot sva si vzela malo več časa, tako da so bili postanki malo bolj zanimivi.
Priljubljena dopustniška destilacija v bivši jugi, Goli otok.
...Prevozno sredstvo prihodnosti? No, moram povedati, da cesta ni tako slaba, da bi res potreboval tako vozilo...
Trdnjava Nehaj pri Senju. Obrambna linija Vojne krajine. Tu je svoje vojaške obveznosti opravljal Janez Vajkard Valvasor. Verjetno mu je bilo prijetno, ko je eden od najbolj izobraženih ljudi tistega časa opravljal službo v mestecu med Krajišniki, kmeti, ribiči, Turki, priložnostnimi pirati in drugo dobro družbo.
Najino pot sva zaključila na Velikem vrhu nad Reko. Razglednik in zelo zanimivo plezališče s predvsem lažjimi smermi. Razgled pa nad celotni Gorski Kotar.
Ni komentarjev:
Objavite komentar