Pred dnevom slovenskih planincev na Krvavcu sva šla z Evo preverit, kakšno je stanje poti, saj sem slišal, da kolesarji urejajo pot za spust, ki poteka tik ob planinski poti.
Glede na to, da je zadnje dni pošteno deževalo, je bila pot kvalitetno namočena, v gozdu pa se je zadrževala megla. Vlažnost je bila prav neverjetna.
Po poteh spomenikov.
Polja čemaža po grapah. Čemaž je bil v vseh fazah rasti, od poganjkov pa do že odcvetenih cvetov.
Hiša na Davovcu. Super ambient za snemanje grozljivk...:) Na mestu, kjer so stale hiše, ki so jih požgali Nemci sedaj rastejo rože.
Ko sva prišla na Krvavec, se je za hip celo zjasnilo. Razen pesniško navdahnjenega avtorja table.
Tako sva preverila, da bo drug vikend vse potekalo tako, kot mora.
p.s. Torej, kolesarska pot je bila takrat še v fazi urejanja. Vseeno sem bil navdušen, kako so reševali točke, kjer se poti stikajo. Mislim, da so stičišča dobro zaščitena in označena tako, da ne bo prihajalo do neprijetnih srečanj. Drugače pa mislim, da je to pravi način za sožitje obeh športov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar