Kupa, Kolpa, za domačine z obeh strani reke pa Koupa. Tudi to reko sva morala raziskati vse od izvira. Še posebej, če je izvir naravni biser v Nacionalnem parku Risnjak.
Do izvira sva se morala malo sprehoditi. Na travniku, tik reke sva si najprej privoščila kosilo, potem pa po lepo urejeni poti, ki pa jo sedaj utrjujejo, da se bodo nadzorniki parka lažje vozili s terenci, odpravila ob reki proti izviru.
Ta dan smo si reko delila še s skupino francoskih ribičev, ki so muharili vse do izvira. Glede na to, po kako ozki in slabi cesti so se morali pripeljati do izhodišča, sumim, da so precej zagrižene sorte ribolovcev.
Kupari, zadnje naselje ob reki je danes precej zapuščeno. Razen lepo obnovljene hiše, kjer je kontrola pristopa v park in mali muzej reke.
Predstavitev ekosistema Kolpe.
Proti izviru reka postaja vse bolj čarobna.
Izvir, oziroma jama, iz katere izvira reka.
Morda je že malo dišalo po jeseni...
Smrgadna barva, ki ni značilna samo za Sočo.
Flišnati pragovi, ki ti nekaj kilometrov po toku navzdol popestrijo veslanje.
Ko voda odteče, ostanejo tolmuni, kjer se lahko razvijajo alge. Tokrat v rdeči barvi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar