Smledniški grad

Razgled na domače kraje. Čim so se temperature dvignile, je sneg izginil in vrnila se je pomlad.

Razvaline Smedniškega Starega gradu.

Sočni zahodi in sprehod s fotoaparatom. Če ni časa za kakšne bolj resne projekte, je tudi sprehod s tono fotografske krame dobra rekreacija.

Motovun

Dež v Istri človeka prisili, da se gre turista. Ker je bil v naši odpravi tudi strokovnjak za gobe, je bil obisk največje svetovne prestolnice tartufov čisto na mestu. Od slavnih dni konca gimnazije, ko sva z dobrim Krčem zajahala bicikle ter odkolesarila v Istro, in tam razvila sentimentalni odnos do Istranskih mest na vrhu hriba, imam tudi sam željo spoznavanja teh biserov. Če pa je hkrati še prizorišče filmskega festivala, in eden od arhitektonskih biserov,  je pač razlog za obisk čisto na dlani.

Sprehod po mestecu, ki kraljuje nad dolino Mirne.

Sprehod po mestnem obzidju.

Ogled in študija, katero hišico bomo kupili in se začeli ukvarjati z neko kvazi umetnost in jo prodajali naivnim turistom. Čakaj, kje sem že videl ta poslovni načrt? Morda po celem mestu? :)

Ne razumem... Rusi (osli s steklenico) niso dobrodošli? Nekaj v stilu "Bledoličniki Go Home!"?

Dolina Mirne, en od njenih stranskih kanalov. Obkrožala nas je pesem žab, rojenje komarjev, bližina plezališča, ki pa je bilo mokro. Čas za botanične terene. Luka in Polona sta izginila v gozd, midva pa sva se zadovoljila z odkrivanjem kanala.

Kanal. Kasneje so me opozorili, da sem avto pustil sumljivo preveč na očeh. Če bi ga zagledal kakšen od pravovernih lovcev na tartufe, bi lahko postal legitimna tarča. Tako lokalci branijo svoj nabiralniški teritorij pred obiskovalci in naključnimi najditelji gob. Hja, z gobarji ni šale.

No, tudi mi smo se lotili nabiralnišva. Odpeljali smo se bliže obale in začeli nabirati divje šparglje. Kot čreda pujsov smo se raztepli po grmovju ter skubili trnjeve veje. Bera je bila na koncu čisto zadovoljiva. Večina smo jih sicer našli v razdalji 50 m od parkirišča.

Sam sem izsledil tudi neke gobe, ki sem jih jasno pokazal Luku. No, Baje gre za ene od najbolj zdravilnih gob, ki so baje zelo redke. Moral sem jih poslikati in pustiti rastišče nedotaknjeno. Tako da žal ne vem, kakšni so z jajci...

Za konec pa še lepotec, zaradi katerega smo lezli po grmovju in vznemirjali divje svinje. Ja, teli vragci so pa dobri. Tudi z jajci...

Kamenjak

Skrajni jug Istre je rt Kamenjak. Nekoč je bilo tu vojaško vadišče, zaprto območje, sedaj pa je zaščiteno območje in naravni park. Glede velikosti lahko rečemo, da je obale na rtu približno toliko, kot na slovenski obali.

Na rtu lahko vidimo enega zadnjih nepozidanih delov jadranske obale. Sedaj postaja predvsem športni raj, saj omogoča skoke v vodo,  plezanje nad vodo, kolesarjenje in pohodništvo. No, je tudi super poligon za morski kajak.

Raziskovanje skritih zalivov. Po sledeh so odkrili, da je Kamenjak tudi ena od najstarejših turističnih destinacij na svetu. V skalah no namreč našli odtise dinozavrov. Mislim, da se Hrvati s tem še ne hvalijo. Torej, tu so dopustovali junaki Jurskega parka.

Potke po otoku, ki so v pomladnih dneh popularne med kolesarji in pohodniki.

Na skrajni točki Istre.

Čas je bil, da namočiva noge v morje.

Če potuješ z biologi se tudi sam rahlo okužiš. Halofiti...

Vzameš si čas za kake rožice. Vem, da bo moja sestra ob pogledu na te slike rekla: "Iiiiii, toj pa čšđlčđ....kok lepo".

Test prastarega 300mm objektiva (ki ga prodajam za 80eur že cca 1leto). Ptič me ni niti slutil...

Sledil je še ogled Pule. Še eno od mest bivše monarhije, ki je po prvi vojni zgubila svoje bistvo. Nekdaj prvo vojno pristanišče, sedaj pa mesto, ki ne ve točno kaj bi samo s sabo.

Eksistenčno krizo so imeli že pred 2000 leti, ko so Rimljani tu zgradili svoje mesto in veliko areno. Če že ne vemo, kaj bi delali, se vsaj zabavajmo. V areni so bili in so še danes kulturni dogodki. Če je izvajalec slab, danes požanje zgolj kak žvižg in slabo kritiko, pred leti, ga je slab nastop lahko stal glave. Tako ima puljska publika že od nekdaj sloves precej zahtevne in muhaste.

Se pa pri areni lahko vidi, da so imeli Rimljani res dobre gradbenike. Po toliko letih stavba še stoji in služi svojemu osnovnemu poslanstvu. In to kljub temu, da je sedaj že kar nekaj let v upravljanju ljudstva, ki imamo skupne prednike. Če to primerjam s Šentviškim predorom...

Prvi maj

Prvi maj je čas za pobeg v tople kraje. Tokrat smo si po sili razmer izbrali Istro. Dež je preprečil, da bi plezali na jugu, sneg pa je začinil reke, tako da je kajak moral počakati še kak dan. Mobilne hiške v Puli in SND z biologi.

Zahodni kič.

Plaža po sončnem zahodu in relativno topli večeri. Relativno, saj je na gorenjskem ležalo 20cm snega.