Plezališče Risnik

Slabih 500 metrov južno od železniške postaje v Divači, se odpira slikovita udorna dolina (koliševka) Risnik, ki je nastala z vdrtjem stropa nekdanje jamske dvorane. Obod udornice ima nepravilno obliko s povprečnim premerom 220m, povprečna globina udornice pa je 72m. Dno udornice je precej uravnano, proti obodu se dvigujejo melišča, ki 34 metrov nad dnom, na nadmorski višini 400m, preidejo v 30-40 metrov visoke prepadne skalne stene. Skalni obod je prekinjen le na enem mestu, kjer se lahko po melišču spustimo na dno udornice. Nastanek udorne doline je povezan z nekdanjim potekom podzemskih tokov reke Reke, katera je spremenila tok in teče sedaj blizu udornice, vendar precej globlje. V prepadnih stenah najdejo zavetje številne ptice, zanimivo pa je tudi rastlinstvo, ne le v udornici, ampak ob celotni krasoslovni naravoslovni učni poti, ki je speljana okrog udornice. Na stenah Risnika je mogoče tudi športno plezanje.

 Sam dostop do  sektorjev plezališča je kar precej zanimiv. Po strmi zajedi, porasli s travo, navpično navzgor. Dostop ni primeren za otroke. Boljše polovice sva iz preventive raje navezala.

 Plezanje po precej zanimivi skali. No, moram priznati, da se pozna, da plezališče ni najbolj obiskano. Skala je namreč precej ostra.

 Polica, kjer so stojišča za varovalce.

 Po plezanje je sledil ogled še enega precej neraziskanege kraškega pojava, Brezstrope jame.
Gre za jamo, ki nikoli ni imela stropa, ima pa vse pojave, ki so značilni za jamo.

 Sredi brezstrope jame so kapniki.

Izraz brezstropa jama (tudi brezstropna jama) je kraški termin, ki ga je v kraško ingeomorfološko terminologijo uvedel slovenski krasoslovec Andrej Mihevc iz Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni.

Brezstropa jama je jama, ki jo je proces denudacije odprl in je običajno zapolnjena ssedimenti, ki so na krasu običajno najstarejši ohranjeni. Kraške oblike (jame, brezna) globoko pod površjem, se zaradi denudacije in izostazije navidezno premikajo proti površju, dokler se ne odstrani stop in postanejo površinski kraški pojav. Pred preučevanjem Andreja Mihevca so krasoslovci zamenjavali brezstrope jame, ki so nastale v uravnanem kraškem površju, pod katerim so bili vodoravni jamski rovi, s suhimi dolinami in z njimi podpirali hipoteze o predkraški fluvialni fazi razvoja kraškega površja.(WIKI, samo tako, da boste vedeli, da se ne zezam...)

Sedaj čakam, da poleg brezstrope jame odkrijejo še jamo brez sten...:) (kar  slišim Erikin vzdih...:))