Moja hoja na Stol

Kondicijska tura na Stol. Kondicijska zato, ker smo šli iz Ljubelja na Zelenico in od tam do Stola.

Bila nas je pisana družba. Kakšna škoda, da so najlepši primerki ostali na Zelenici. Punce so se spoprijateljile z rezgetajočimi zrezki na štirih nogah, meni pa je bil ljubši primerek metal krave, pa še to zgolj zaradi urejene pričeske.

Pot do sedla je potekal v popolni megli in od tod tudi pomanjkanje fotografij. Če kdo želi videti, kakšen je bil razgled, naj vzame navaden A4 list papirja. No, pozitivna stran tega je, da nismo videli kako dolgo je melišče proti vrhu. Prav tako ni bilo tako strašno vroče.

Na vrhu se je za hip ali dva celo odprlo, tako da smo uživali o pogledu na Triglav, ki je pogledal iz morja megle.

In tako smo se počasi potopili nazaj v meglo.

Med potjo navzdol sem seveda razmišljal o usodi slovenskega naroda, vse v stilu Janeza Mencingerja in njegove hoje na Triglav.