Torej, zadnji vikend sem preživel za Kolpo skupaj s še 25000 folka. Ja, bil je Šengenfest, verjetno en zadnjih, ker bodo Hrvati kmalu v EU in bodo rabili drugo ime. No, bilo je zanimivo... Začeli smo že na Miljah, ko so mene disfakalicirali, ker naj bi bil moj črn smodlak premajhen za vso kramo, ki smo jo imeli s sabo. No šli smo le za štiri dni. Ja, potem sem se tudi sam strinjal, da Matejev škodilak premore večji prtljažnik.
Matej je opozarjal....
Tina je poslušala.... kao..
Alenka se je zgolj zgražala...
Ker je bilo čez dan izredno vroče smo se spravili do prve plaže za Kolpo in se čez dan hladili v reki, ležali ko crke in jedli.
Naš način boja z vročino... Iz sence
Desant veslačev. No, velik del klana Sušnikov je bil zasidran kak kilometer po reki navzgor. Ne da bi vedeli drug za drugega... In to v času mobilnih telefonov.
Tjašine kolegice, ki so nam kolegijalno odstopile senco pod njihovem arafatom, nam postavile šotore in z nami delile toplo pijačo. Hladne se tako ali tako ni dalo dobiti v razdalji 20km.
Mateja je sicer kuril bolac za šotor, a bi tukaj vseeno poudaril in opozoril na samo formo šotora.
Ljubimec iz omare? Italijanski žigalo? Ne, to je Nejc.
Skoraj naključno srečanje sva morala proslaviti. Tjašo sva poslala po relativno hladno pivo...
Ponovno opažam kako siten postanem, kadar se kdo igra z mojim fotoaparatom.
Tihožitje ob sončnemu zahodu. Morda se je celo dalo dihati...
Naše šotorišče, ki se je celo noč ukvarjalo z iskanjem Marjana. Marjan!! Maaaaarrrrjjjjjaaannn!! In tako do jutra... No, pa čez dan tudi. Le kam se je izgubil :)
Jutro, jutro po dolgi noči...
Torej, tu lahko vidimo novo gibanje v kamping stavbarstvu. Gre za nov način dojemanja prostora, stika z okolico, identiteto uporabnika. No, hvala bogu je vsaj ena palica preživela (tista, ki je bila zložena:))
Če zaključim... I am too old for this s...t!
Ni komentarjev:
Objavite komentar