Cjajnik in Košutnikov turn

Cjajnik oziroma Lärchenturm je skalna špica v grebenu Košute, tik pod vrhom Užnika. Po celotnem grebenu so avstrijci potegnili eno najbolj zahtevnih ferat v naši okolici. Ocenjena je s PP5 oziroma z D.
Kako zgleda Košuta z naše, travnate, strani smo letos že dodobra spoznali. Severna stran pa je kamnita in precej prepadna. Izhodišče je Koča pod Košuto. Do tja se pripelješ po dobri cesti, za katero tudi plačaš cestnino.  Tokrat sem bil ponovno v družbi Sivih panterjev :)

Jutranji dostop s cmokom v grlu... Gremo res tja gor?

Pod steno smo se opremili s čeladami, pasovi in samovarovalnimi sistemi. Mislim, da ni treba govoriti, da gre za obvezno opremo.

Sama resnost ture se izkaže že po prvih nekaj metrih.

Pot je speljana v območju stare alpinistične klasike, le da sedaj jeklenica kar rada zavije v strme in ponekod celo previsne plošče. Ob poti so še vidni ostanki starih varovališč ter kak osamljen klin.

 Iz zgodnega jutra se je počasi zbujal dan.

Eden od predelov, kjer je potrebno uporabiti precej moči v rokah. Stopi so omejeni samo na skalo in ne na skobe, kot smo navajeni v naših poteh.

Potrebno je kar nekaj rokovnjačenja...

Vrh Cjajnika. Postavili so velik klin, v njem pa uponka z matico.

Siva Panterja na vrhu.  No, skalni vrh nad zeleno dolino koroške se je izkazal kot precej fotogeničen.

Tudi sam sestop je precej zanimiv.

Križišče, na katerem lahko najbolj zahtevni del obvoziš. No, mi smo tu sestopili.

Sestop na Cjajnikovo škrbino. Od tod se da sestopiti v dolino, vendar pa zaradi padajočega kamna to nekako ni priporočljivo.

Škrbina je ena lepših, kar jih poznam, lahko bi rekli šolski primer škrbine.

Po preplezanem Cjajniku smo se dvignili na vrh Užnika. Teren tu je bolj travnat, občasno padajoče skale pa vseeno poskrbijo, da je treba paziti.

Vrh Užnika in zelene trate slovenske strani Košute.

Pot nas je po grebenu vodila preko Macesja in Ostrva do Košutnikovega turna oziroma do Koschutnikturma.

Prvi pogled na slavni most na poti Avstrijskega turističnega društva, ÖTK Klettersteig. Po tej poti smo tudi sestopili.

Pogled na Grintovce z vrha Košutnikovega turna.

Jasno, košček neba...

Poziranje pred tablo, potem pa.... A tukaj dol....?

 Sestop po precej krušljivem, a dobro varovanem terenu. In potem na most...

No, tako nekako zgleda, preden stopiš na most. Vidi se tudi sama kvaliteta skale, kamor je most fiksiran...  :)

Andrenalinski park na najvišjem nivoju...

Sestop ob jeklenici in že smo pod steno.

Tako smo naredili eno od najboljših zelo zahtevnih tur v naši okolici. Sama kombinacija in povezava dveh tako zahtevnih ferat v krožno tura je prav poštena tura, ki se jo je treba lotiti le takrat, ko si resnično v dobri kondiciji. Pa ne mislim le fizični kondiciji. Kaj naj rečem? Bravo panterja... :)