Tedenj preživel na obali. Noči so bile strašansko kratke, voda topla, mulci so preživeli brez poškodb...Učitelji skoraj, če se poškodba prsta pri odbojki (Katja je grdo stopila.-tokrat jaz nisem bil nič kriv) in bolečine v jetrih (posledica prekomerne degustacije). Oli mi je rekel, sva s cimrom res čudna. Kako da lohko tudi čez dan, med počitkom, spiva. Kot medveda.;)
V sredo, v popoldanskih urah, mi zazvoni telefon. "Ej Matjaž, Ke pa ste? Midva sva pri svetilniku..."
Ja, prišli so bojsi. No, v bistvu samo Nejc in Aleš, saj ju je mati Šorli napodila, ko sta po dobrega Mihaela prišla. No, zaparkiral sem ju pod svetilnik, saj ga res ne moreš zgrešit, sam pa bom prišel takoj ko bom utegnil. Ja, ob desetih ko sem prišel tja je Aleš že zaspal, Nejc pa komaj, komaj stal. Kaj nam je res treba toliko pit? Treba ni, je pa fajn...
Zadnji večer je prišla kontrola. Posadka petih, vključno z mojo teto. Pač najstnice na malo podlage;) Teta si je pri meni sposojala obleke in rjuhe, skratka, kot da je prvič na morju. Žur s piknikom v nočnih urah je kar stekel. Dobesedno. Saj bi lahko opisoval vojno z pedagoškim vodjem in glasnostjo glasbe, pritoževanjem sosedov, ki so bili sto metrov stran, bosih nogah, ki so skakale po stogovarovani zelenici, igranju hokeja na asfaltu (skoraj sem ostal brez nohtov na nogah), kopanju ob zori, končno smo pa se pospravili spat ob šestih, ko nam je zmanjkalo popolnoma vse pijače. Ob pol osmih pa Oli pravi, da se v šoli v naravi res preveč spi...
Slik na željo pedagoškega vodstva ne bom objavil;)
1 komentar:
Jest bi slike, na mail:)
Braču
Objavite komentar