Mljet 2007

Ili kako sam postao alkoholičar

Sama zgodba o Mljetu se je začela, pred devetimi leti, ko se je družina Sušnik v navezi z družino Jovanović podala na Nordcap. No, po nekaj sestankih smo se odpeljali proti Dubrovniku, oziroma Mljetu. O tem, kako smo se po prvem vtisu skoraj zjokali od žalosti, ko smo prišli na opustel otok, kjer smo mi predstavljali večino turistov, ne bi izgubljal besed. A prvi vtis je varal….

Dnevi preživeti tam, so nam prinesli polno spominov za dolge zimske noči, prva srečanja z alkoholom, zaljubljenosti na brzino, prijateljstva, ljubezni na daljavo, sončne vzhode na strehi, polnočna kopanja, pesmi v noči…..

Sredi tedna dobim SMS. Matjaž, Vjeke tu. Ako imaš vrijeme, ja sam na Bledu…

Po delu na bazenu, se usedem v avto in z Vjeke se dobiva in cel večer se sprehajava po Bledu in obujava spomine. Zjutraj me doma vprašajo, kje sem bil, in iz mene kar ustreli »Na Mljetu! Mislim Bledu…..« Lapsus, ki me je odpeljal na Mljet. No, v bistvu je bil to senic, dobro naložen s kanujem in kolesom na strehi. Moji odpravi se je priključil še velik del familije.

Na Mljetu se je ponovno zbrala stara družba. Ko se nam je po nekaj dneh priključil še Aljaž, je bila ekipa kompletna. Anamarija, Božo, Marina in tisti njen, mali Nikola, ki ni več mali, Tiko, ki je moral spat, ali pa se družit s svojimi prijatelji in midva z Aljažem. Čopor!!

Seveda, pa ne smem pozabiti na Vjeke, ki se nam je pridružila za dva dni, kar je še posebno meni veliko pomenilo.

Dnevi so se začenjali ob pol desetih na zajtrku, ki je bil tako rekoč tradicionalni in je temeljil na jajčnih omletah. Po zajtrku sem skočil na detoksifikacijsko turo, da sem iz telesa spravil alkohol prejšnje noči. Do poldneva na kolo, potem malo teka, po možnosti v hrib, potem pa malo plavanja v pretopli vodi. Po aktivnostih pod tuš in na rivo popit čoporativno kavo. Jasno se jo pije vsaj dve uri. Pa na večerjo, po kateri se je že toliko ohladilo, da je glava začela funkcionirati. Z Aljažem sva se lotila najinih socialnih problemov. Julija, Srce ko rusija, Pa šta pije kafana?!!, pa seveda tisti njen…Ob enajstih, ko je bil v planu grupiranje čopora sva bila že v zavidljivi prednosti. No, pravi mojstri so naju dohiteli. Vsako noč pa sva z Marino, kot zadnja zapustila Ježevoj in ob zori odšla spat. Tri urice spanja, pa na zajtrk.

Ne, ne želim napisati, kako sem se počutil, ko je ladja zapustila Sobro in sem ostal sam na palubi. Letos sem na Mljetu pustil veliko več, kot kdajkoli prej…

Štekaš debil!

Slike bodo sledile, vendar imam dva velika problema. Prvi je ta, da se popolnoma raznežim, čim zagledam poznan obraz, drugi pa ta, da je moj internet takooooo počasen.:)