KREDARICA 08

Tako kot vsako leto smo se udeležili tradicionalnega pohoda na Kredarico. In tako kot vsako leto, smo na božično popoldne mahnili iz Krme in v noči dosegli kočo. Prespali smo v prijetnem hladu in zjutraj...Zjutraj smo šli pa dol, saj je bilo svinsko mraz. Vrh bo pač počakal...Od tradicionalne posadke sva bila samo midva z Gvidotom.In kot pravi slednji"alpinizem je eno samo trpljenje".

p.s. Hvala deklcama, ki sta nam zgazile do koče;)

LEDOŽELJNOST

PDK-Plezalni dnevi Kranja

Tudi letos smo pripravili tradicionalne plezalne dneve Kranja. Tekma državnega prvenstva z vsemi spremljevalnimi dejavnostmi. Poleg vrhunskega športnega dogodka nam je prinesla nekaj neprespanih noči, težek Vseslovenski alpinistični žur in novo malo stenco, ki je zrasla v naši garaži.

Slike so last Rožleta Bregarja in so iz strani KŠKja.

Po snegu diši...

Po hribih je padel prvi sneg. In ker ga že težko čakamo, sva ga šla s Katjušo iskat. Moj cilj je, da letos obiščem vse slovenske bivake in tako sva zavila skozi Žmavčarje do bivaka pod Skuto. Na višini 2070m naju je pričakala zimska pravljica. Za prvi gušt ga je bilo...

Osp 08

Nova generacija tečajnikov, žejna alpinističnih podvigov. Lovili smo še zadnje tople dneve jeseni, ki smo jih izkoristili v plezalske namene. AŠ je imela skupno turo v veliko Osapsko steno in šola je potrebovala ljudi, ki bi tečajnike vodili čez steno. V soboto sem peljal Dejana v Medota, v nedeljo pa Katjo in Gito v Prečenje.Tako sem soboto in nedeljo posvetil pedagogiki. Komu ali čemu sem posvetil noči, pa kronika molči...V prvem raztežaju Prečenja sem bil rahlo zdelan...

Bivak v Kočni

S Katjo sva se potikal po najini tradicionalni, vsakoletni, prvo novembrski lokaciji, v svetu nad Suhadolnikom. Tokrat sva si za cilj izbrala bivak v Kočni, ki je kar dobro oddaljen od civilizacije.

Tri ure in pol hoje po planinski poti, obstaja pa tudi krajša in bolj strma neoznačena direktna pot. No, v strahu pred SND sva izbrala planinsko pot. Pot je bila obsijana s soncem, trave mehke in suhe, ljudi pa malo. Vreme je bilo več kot lepo, skoraj  brez oblačka, objava pa ponovno samovšečna, saj je moj fotoaparat ostal doma...

Ponavljanje za izpite

Moja soletalka Tjaša se je pripravljala na ferajnovske izpite. Katji je nekako manjkalo vzponov, jaz pa se izpitov letos zaradi igric v glavi nisem udeležil, sem pa delil svoje  (ne)znanje. Podali smo se v ostenje Ratitovca, kjer smo si ustvarili poligon, na katerem smo obnavljali naše manevre. Punci obvladata prusikarjenje...:) No, Tjaša se je na izpitih izkazala.

PDK

Ponovno se organizirajo Plezalni dnevi Kranja. Tokrat bodo potekali 29. in 30. novembra na Zlatem polju v Kranju. Po tekmi bo tudi vseslovenski plezalni žur v Baru(manjani, johnu,..) Žur bo... Ob tej priliki se je izkazal tudi Piki, ki je zasijal v novih barvah... 

Iz Aka v Srce

Za nami je prva kondicijska tura alpinistične šole Ao Kranj. Skoraj legendarna posadka na legendarni turi. Iz Gozd Martuljka v krnico Ak in od tod po brezpotju in gamsjih stezah pod Srce. Najlepši del naših alp, v najlepšem delu leta. No, tudi pozimi imajo ti kraji svoj čar. Tura ni bila prenaporna, razmere idealne, tečajniki navdušeni, Hudobc toplo sprejet in pivo v Dovjem primerne temperature. Hodili smo po planu, niti se nismo vlekli, tudi moje koleno se ni vdalo v usodo. Kondicija bo...

Snowpulse

Tržiška postaja GRS je na svojem sestanku predstavila air bag nahrbtnik Life bag. Na sestanku sem sodeloval kot predstavnik dobavitelja. Zadeva dela...

IMPRO

Bolje pozno kot nikoli...V Izbruhovem bazenu so gostovali improligaši. V Kranjskem spopadu generacij so bili aktivni tudi moji boysi. Stari prdci so v tesnem finalu pristali na drugem mestu. Bili so celo za spoznanje duhoviti...;)

TEK OKROG JEZERA

Promontana team se je udeležil Bollejevega teka na Bledu. Rezultat ni bil ravno bleščeč, zato so pa majice bolj žarele... Posledice poletnega poleta so se še malo čutile...:(

Morje...

Po dolgem in delavnem poletju je prišel čas dopusta. To je čas, ko Matjaža ne dobite na telefon, se ne javlja in ne piše. Ponavadi se zavleče kam bolj južno, kjer sproščeno prekrokava vse dneve in noči. Rad bere več kot je to dobro zanj in se ukvarja z najbolj bizarnimi športi ob najbolj nemogočih delih dneva. Letos pa so se stvari malo obrnile...
Večja družba, povezana z skoraj-družinsko, prijateljskimi vezmi in skupnim interesom plezanja, smo planirali , da bi najeli jadrnico in da bi z njo pluli po Dalmaciji. Kaj je točno prišlo vmes, še danes ne vem, vem pa da je jadrnica splavala po vodi, midva s Katjo sva se pa zagotovo odločila, da greva na morje. In sva šla...
Sposodila mizico. Nakupila zaloge (še vedno imava zavidljivo količino argo juh. Iščem najboljšega ponudnika...). Nabavila Kune (denar in ne uboga, ogrožena, kosmata bitjeca...;)). Nabasala Cliota( Piki ma zimske gume..., pa ena mal spušča:(). In odbrzela proti Paklenici. Po nekaj urah(brez SNDja) sva že postavljala šotor v Vesni.

V Paklo sva prišla plezat. In zato zjutraj( ob 11ih...), ne bodi lena greva v dolino. Trik s prastarimi kartami tokrat ni uspel. Očitno je že nekemu pazniku nekoč kapnilo, kako bi se dalo švercat. Bomo še trenirali na Mljetu, kjer tega trika še ne poznajo. In se lotila plezanja. Odkrila sva, da je še strahovito vroče, da sva neuplezana in da mi od padca"dela psiha". Še posebej, če je plezala Katjuša.
Tako da na mojem prvem obisku te Meke plezanja nisem ravno rušil osebnih rekordov. Sva pa zato peš usvojila vrh Anića Kuka. Da dol padeš. Tudi zaradi razgleda, ampak predvsem zaradi vročine.

Je bilo pa zato v morju in v kampu bolj fino... Takoj sva srečala Tomota in 5ko, čez nekaj dni pa sta se nama pridružila Matej in Tina. Ja, prav fino je bilo.
Po Pakli pa na Hvar.

Ustavila sva se v Zadru in Splitu, kjer sva se šla turiste, potem pa z salamensko dragim trajektom na otok. Na krovu sva po plezalnemu vodničku določila, kje se bova zakampirala. Zmagal je kompromis Zavala.In spet dopustniško razpoloženje. Spanje do devetih, po kruh, dve urni zajtrk z litrom in pol pravega čaja, počasi do plezališča, kjer plezava do poznega popoldneva, namakanje v morju in povratek v kamp na makarone z omako...

Potem pa, ker sva pošteno skurjena spat. No, žeje nisva trpela. Plezanje pa je bilo super. Vredno vračanja v novembru, ali pa za novo leto. Zadnjo noč sva imela popestreno s prvo nevihto po štirih mesecih na otoku. Domačini so bili navdušeni, midva pa tudi, sva se vsaj bolj stiskala v deset let starem poletnem šotoru.


Pravega dopusta nama ni mogla pokvariti niti šest kilometrska kolona na Sv.Roku in prav tolikšna na Mali Kapeli.