Feldseekopf- turni smuk

Kraj z zafu...imenom in prima klanci. 

Torej, nekako mi je uspelo prepričati Joži, da me je vzela s sabo na turni smuk. Za cilj si je izbrala Feldeseekopf v okolici Malnitza, uro in pol vožnje iz naših krajev. 

Posledica zgodnjega prihoda na izhodišče ture je bila, da taxi, ki te drugače zapelje prvih šest kilometrov ceste, do letnega parkirišča in vrha sankališča, še ni vozil. Tako nas je čakalo nabijanje kilometrov po trdi podlagi, taxi pa nas je ujel tik pod vrhom sankališča. Smo pa bili vrhunsko ogreti za hojo po terenu. 

 Naša pot se je po nedotaknjeni strmini vila do sedla, in poskušali smo ujeti idealno linijo hoje. To je uspevalo Roku, ki je kot izkušen GV delil svoje znanje o hoji z nami. Nekaj drobnih trikov za katere bi jaz potreboval nekaj let, da bi se jim približal s poskušanjem. Skratka, velika pomoč pri obračanju v večji naklonini.

 Snežne razmere so se menjavale od metra do metra, prav tako pa nam je baza oblačnosti nagajala z difuzno svetlobo, ki je precej popestrila sam spust v dolino.

Na sedlu nam je zavetje nudil bivak, tako da smo doživeli čisto udobje zavetja pred vetrom in mrazom.

 

 Zame, bloškemu smučarju, je največ preglavic povzročil spust in pomanjkanje smučarske kondicije. Par zavojev, dihanje, razgled naokoli, iskanje smučine predvoznikov v difuzni svetlobi, nekaj zavojev, dihanje...

Skratka, super tura.

Zaključila se je v koči ob parkirišču, v pravem hribovskem ambijentu, ob odprtem ognjišču s pivom, ki je meni povrnil dar govora, ki sem ga izgubil, ko smo začeli smučati. Tako se je zaključila moja druga (če seveda šteje dričanje iz Blejske koče) turnosmučarska tura. 

Slike so last Zalokar and Repinc family, več o turi pa  na Rokovi strani:

www.vertical-adventures.si