Obalna cesta - Costiera

Prelep zimski dan na Obalni cesti med Trstom in Tržičem. Poleg naju s Tjašo in familjija Kastelic, sta se nam pridružila še David in Polona. Po krajšem iskanju pravega odseka in vožnji po tržaškem zaledju, smo našli pravo parkirišče in se spustili v italijansko smetišče. Milo rečeno. Ne vem, če sem že videl tako nasmeteno plezališče. Ne, da ni košev za smeti, v grmovju smo našli tavelik zabojnik (poln, vržen čez rob ceste).

Kakšna je bila plezarija, ne vem. Matej, Tina in Tjaša so uživali. David in Polona v lažjih smereh tudi.

Kandidatka za foto natečaj PDK 

Imeli smo čas za photosešn...

dokaz za Davida in Polono... Predvsem za Davida, ker slikovnih dokazov, da je Polona plazala pač ni.

Kandidatka za foto natečaj PDK 

Podmladek familije Kastelic...

Popotovanje iz Litije do Čateža

...bili smo že v Ljubljani...

Letos sva se s Tjašo ponovno podala na tradicionalni Levstikov pohod iz Litije do Čateža. Tokrat se nama je pridružil Krč. Popotovanje se je začelo ob šestih zjutraj na železniški postaji v Kranju. Od tod v Ljubljano, kjer smo se presedli na vlak za Litijo.

V Litiji je bil uradni štart popotovanja. Po krajšem spopadu, ko sem mlajšim upokojenkam razložil, da se ne uriva in preriva, ter da je namen vrste ta, da vsi pridejo na vrsto, mi je uspelo kupiti povratno karto za avtobus iz Čateža do postaje v Litiji. Skupaj s 25.000 ostalih ljubiteljev literature smo se pognali v prve klance.

Vem, da so vsi udeleženci imeli v mislih ideološke in estetske spopade našega časa, v grlu pa predvsem zadostno količino alkohola. Bolj podrobna analiza je pokazala, da samo popjančevanje nima kake skupne točke z literaturo. Lahko bi rekli, da ima toliko skupnega z literaturo, kot Morski prašički z morjem.

Torej, gre za grobo zavajanje ljudi. Mislim, če bi ljudem predstavili pravo sliko in ne, da se skrivajo za literaturo, lahko garantiram, da bo obiska še več. Saj gre za čisto solidno pijančevanje, razpotegnjeno na razdaljo 22km.

Naša ekipa se je dobro držala in v zglednem času dosegla cilj, brez da bi kaj pretirano spuščala okrepčevalne točke.

Aleš se je počutil nekoliko šibko, zato nas je v Ljubljani pobrala njegova sestra Anja. Odložili smo Tjašo, midva pa sva večer nadaljevala v Mitnici na obletnici mature slavnega 4g. Bilo je precej zanimivo...

Po tem večeru se je Matjaž odločil, da je čas da preneha s kajenjem...

Paklenica

Tokrat malo drugačen pogled na Paklenico. Nič plezanja, malo teka.
Na prelep jesenski vikend sem se pridružil trem puncam, ki so se odpravljale plezat v Paklenico. Zakaj sem že to storil? Po tem, sem za cel teden pobegnil preko luže.  No, naložil sem jih v avto in odpeljal do  Pakle. Tu pa jih je vreme rahlo presenetil (morda je bilo za spoznanje čuftno), tako da sem jih moral rahlo zmotivirati, da so sploh zapustile kamp. No, ko so šle so bile prav zadovoljne, saj so imele odlične pogoje za plezat. Jaz pa sem se med tem ukvarjal s pivom in člani GRS Kranj, ki so bili na vsakoletnem  obisku, ki je bolj turistične kot plezalne narave. No, fantje so fajn, samo pijejo...
Moj osebni projekt je bil, kako priti v park, brez da bi plačal karto.

Torej, zaviješ na kolesarsko pot iz Velike v Malo Paklenico. Ko prideš skoraj do nje, zaviješ na brezpotje in med grmovjem, skalami in trnjem se skriva planinska pot. Po njej lahko dosežeš sedlo ob Aniča Kuku in od tam se lahko spustiš v Veliko Paklenico. No, ko sem se odpravil laufat si nikoli nisem predstavljal, da bom pretekel 15 km s kar nekaj višinske razlike. S sabo sem imel samo vetrovko in fotoaparat in tako sem sedel na vrhu Aniča kuka in razmišljal, zakaj sem cigarete pustil v kampu? Kdo še rabi vodo...

Vikend se je zaključil precej bizarno. Na cesti iz Starega Grada so me ustavili policisti. Omejitev 50,  jaz sem peljal 97. Sicer na odseku, brez cestnih luči, stavb, samo cesta, na levi šuma, na desni morje. Tabla za konec naselja je bila jasno za ovinkom. 2000 kun kazni in sodnik v ponedeljek dopoldne v Zadru. S tem se nekako nisem strinjal, zato sva se po dolgem pogovoru pogodila za 50eur kazni, in seveda na račun, ker so pošteni policaji. Pohvalil je mojo hrvaščino, jaz pa Dalmacijo...
Jasno so me policaji ustavili še enkrat, na koncu avtoceste, a tokrat samo kontrola.