Paklenica

Tokrat malo drugačen pogled na Paklenico. Nič plezanja, malo teka.
Na prelep jesenski vikend sem se pridružil trem puncam, ki so se odpravljale plezat v Paklenico. Zakaj sem že to storil? Po tem, sem za cel teden pobegnil preko luže.  No, naložil sem jih v avto in odpeljal do  Pakle. Tu pa jih je vreme rahlo presenetil (morda je bilo za spoznanje čuftno), tako da sem jih moral rahlo zmotivirati, da so sploh zapustile kamp. No, ko so šle so bile prav zadovoljne, saj so imele odlične pogoje za plezat. Jaz pa sem se med tem ukvarjal s pivom in člani GRS Kranj, ki so bili na vsakoletnem  obisku, ki je bolj turistične kot plezalne narave. No, fantje so fajn, samo pijejo...
Moj osebni projekt je bil, kako priti v park, brez da bi plačal karto.

Torej, zaviješ na kolesarsko pot iz Velike v Malo Paklenico. Ko prideš skoraj do nje, zaviješ na brezpotje in med grmovjem, skalami in trnjem se skriva planinska pot. Po njej lahko dosežeš sedlo ob Aniča Kuku in od tam se lahko spustiš v Veliko Paklenico. No, ko sem se odpravil laufat si nikoli nisem predstavljal, da bom pretekel 15 km s kar nekaj višinske razlike. S sabo sem imel samo vetrovko in fotoaparat in tako sem sedel na vrhu Aniča kuka in razmišljal, zakaj sem cigarete pustil v kampu? Kdo še rabi vodo...

Vikend se je zaključil precej bizarno. Na cesti iz Starega Grada so me ustavili policisti. Omejitev 50,  jaz sem peljal 97. Sicer na odseku, brez cestnih luči, stavb, samo cesta, na levi šuma, na desni morje. Tabla za konec naselja je bila jasno za ovinkom. 2000 kun kazni in sodnik v ponedeljek dopoldne v Zadru. S tem se nekako nisem strinjal, zato sva se po dolgem pogovoru pogodila za 50eur kazni, in seveda na račun, ker so pošteni policaji. Pohvalil je mojo hrvaščino, jaz pa Dalmacijo...
Jasno so me policaji ustavili še enkrat, na koncu avtoceste, a tokrat samo kontrola.