V Planinskem društvu Kranj smo imeli pohod v dolino Belega potoka, oziroma Riobianco. Najprej smo se po dolini vzpeli mimo Koče Brunner, do bivakov Gorizia. Od tod pa najprej po poti Stoletnice.
No, na bivakih je bila kar poštena gneča. Posledica babjega vikenda slovenskih alpinistk. Vreme se je glede na razmere kar dobro držalo.
Pot Stoletnice se začenja v grapi nad bivakom. Malo melišča, pa smo bili gori..
Ko smo dosegli Zgornjo škrbino Belega potoka ali Forcella Alta di Riobianco, se je začelo poplezavanje.
Pot je odlično zavarovana.
Najbolj zanimiv del grebena Malih Belih špic ali Cime Piccole di Riobianco, predstavlja mesto, ki je zavarovano z lestvijo.
Ostali deli grebena so travnati ali skalni, v vsakem primeru pa so dobro zavarovani in zeloi lepi.
Del poti vodi v tunele iz 1. svetovne vojne. Ohranjene so strelne line, notranjost pa je opremljena z lesenimi stopnicami in lojtrami. Temno pa kot v rogu... Rovi so nas pripeljali na drugo stran gore, ter občutno nižje na Krniško škrbino ali Forcella del Vallone.
Iz škrbine smo sestopili proti koči Corsi. Sestop je bil zelo elegenten, odprl pa se je tudi popolnoma nov pogled na Viš v vsej svoji lepoti.
Plezalci...
Na koči Corsi smo se po poti Saškega kralja vrnili nazaj na izhodišče. Gre za prav istega kralja, ki si je od svoje kočice (Brunner) privoščil prijetno pot do najbljižjega šanka, ki je bil na Corsiju. Skratka star lisjak tale Saški kralj... Sicer je imel za kralja kar zanimivo življenje. Ko se je Italija združila je ostal brez kraljestva. Naredil je karijero v vojski, in ker je bil kralj, je avtomatsko postal tudi general. Ukvarjal pa se je predvsem z lovom in hojo po hribih. Baje mu je žena pobegnila tik po rojstvu sedmega otroka.
Malo rumenega tiska...;)
1 komentar:
Zanimiva tura, sploh kar je bilo v povezavi z vojno
Objavite komentar