Osoletova jama je najlepša kraška jama na domžalsko-moravškem krasu.Ta jama se z 260 m globine uvršča na enajsto mesto med najglobljim jamami na slovenskem. Posebnost jame, da je nastala na stiku karbonskih in apnenčastih skladov. Voda ruši in odnaša karbonske sklade, v apnencu pa nastaja kapniški nakit. Jama je najlepša v zgornjem delu in v dvorani pod 40 metrov globokim breznom. Vse kapniško bogastvo je ostalo nepoškodovano, kar je zasluga bližnjega kmeta Vincenca Ribiča - Osoleta, po katerem je dobila ime. Še ena posebnost jame so njeni prebivalci. Štiri vrste mehkužcev, polžkov iz podrazreda pljučarjev. V nedeljo pa je jamo obiskalo tudi večje število softičev in softark... Imeli smo skupinski obisk jame, pod vodstvom Tadeja in Erike.
Prešinila ju je misel, da se mogoče ne bomo več vrnili iz podzemlja.
Spust po vrvi, v varne Tratkotove roke.
Za razsvetlenje je poskrbel Grega...
Počasi se nas je v podzemlju zbrala že cela četica in ogled jame se je lahko začel.
No, včasih je treba pri videzu vztrajati. Rožičaste škornje so zelo primerne.
Da smo prišli do velike dvorane je bilo potrebno kar nekaj plazenja in ritja po blatu. Seveda pa tudi dva poštena spusta po vrvi.
Počasi smo se grupirali v veliki dvorani.
Kapniki, stalagmiti in stalaktiti, špageti, pa seveda cele kolonije netopirjev.
Z vsakim metrom spusta smo postajali tudi vse bolj blatni.
Portretiranje jamarke na dnu jame.
Počasi smo se začeli dvigati nazaj proti površju.
Za napredovanje nazaj proti vhodu, smo si pomagali z lojtricami.
Čakanje v vrsti za svojih pet minut slave na lestvi..
Ob izhodu iz jame nas je pričakal jesenski dež, ki je vsaj malo izpral blato iz nas.
Tadej še čaka, da nam Erika prikaže žimarjenje iz jame. Ker lestve so za softiče.
Blatna ekipa. Na svetlobi smo zažareli v prelepih odtenkih rjave.
Ni komentarjev:
Objavite komentar