Panorama

Zadnje čase se ukvarjam s slikanjem panorame oziroma pogleda od moje vasi na bližne gore. Lahko bi rekel, da gre za jutranji pogled iz moje kopalnice...:)

Jezersko

Na aprilsko deževno nedeljo smo si ogledali lokacije na Jezerskem, kjer bo poleti potekala poroka. Začeli smo pri Stari Cerkvi Sv. Ožbolta. Tu naj bi cerkev stala že od 811. Sicer je trenutna stavba bistveno mlajše, vendar pa je vseeno ena od najstarejših stavb na Gorenjskem. Zdaj je tudi lepo obnovljena.

Zanimiva freske, ki so sedaj odkrite in restavrirane.

... in jasno kvazi zgodovina ...
Hud potres leta 1348, ki naj bi trajal 4o dni, je cerkev močno poškodoval. Število prebivalcev doline je močno naraslo, saj so ljudje pribežali v varno zavetje gora. 1349-1351 je v dolini kosila kuga, ki je pomorila večino prebivalstva, razen na gorskih kmetijah. Po kugi so si lokalni prebivalci zaslužili tudi obisk kobilic leta 1352 priletele in  požrle vse pridelke. Zato so se ljudje spet zatekali v cerkev.
Občasno so na poti proti Jezerskem oropali in umorili nekaj Oglejskih patriarhov, ki so bili glavni v teh koncih.
Plenilski obiski Turkov niso prizadeli kake hude škode, saj so se ljudje umaknili v gore, v dolini pa tako ali tako ni bilo kaj ukrasti.
Tudi nove kuge in črne koze niso kosile tako hudo, kot v krajih okrog Jezerskega, kjer je bila koncentracija prebivalstva večje.
Potem pa pride razsvetljeni antikrist Jožef II, ki je obračunal s samostani, ki se niso ukvarjali s čim koristnim. Tako je na Jezerskem podržavil vse gozdove, ker so pripadali samostanom. Jasno so po njegovi smrti poskrbeli, da so dobili gozdove nazaj ... Kako se zgodovina ponavlja ...

Kaj se skriva za oltarjem.

Ključna vprašanja...

"O Romeo, zakaj si Romeo..."

Grega se zanima za mornarico...

Vse oblike Jezerskega lehnjaka...

Kamnolom  je tudi zanimiva lokacija...

Mahovi ob starem zajetju vode.

Cerknica

Eden od takih, spomladanskih dni...

Lovila sva sončni zahod, oziroma med dežnimi kapljami sva čakala na vremensko okno.

Če je bilo že hladno, vsaj svetloba je bila zanimiva.

Ferrate v Glinščici

Ponovno dan na zavarovani plezalni poti. Prva ekipa je bila tu že teden prej.
Drugo ekipo Šole varnega gibanja v gorah, smo peljali na izobraževanje o gibanju po feratah Glinščice (Val Rosandra). Za naš poligon smo si izbrali ferato Bruno Biondi, od tam v Nos (Naso), ter sestop po Zimski roži (Rose d'Inverno), oziroma razne kombinacije teh smeri.

Poleg mene sta bila z nami vodnika Sebastjan in Polona. V začetku smo predvsem prikazali pravilno uporabo varoval, ter gibanje po zahtevnih poteh. "Stopaj na prste" in "Stegni roke" sta bili rdeči niti dopoldneva.

Kljub oblačnemu vremenu na začetku je bilo precej vroče. Kmalu so se oblaki razprli in posijalo je sonce.

Čez težke dele smo se dodatno varovali.  Nekajkrat. In na nekaj različnih načinov. Jasno, vsak se je moral tudi spustiti, da je videl, da varovanje deluje...

Čez posamezne dele smo se spuščali po vrvi. Nekajkrat. In na nekaj različnih načinov... :)

Po Blondiju pa naravnost v Nos, kjer je bilo nameščeno dodatno varovanje s pomočjo prusikovega vozla. Tu smo spoznali vse skrivnosti delovanja tega čuda. Preden smo to "vzeli" smo se jasno pošteno namučili...:)

Spopadi čez najtežje dele.

...in na raz, v lažje prehodni teren. Tu se je odvalila marsikatera skala od srca. Pa ne mislim, da so valili skale po hribu....

Na vrhu smo prečili v Zimsko cvetje, kjer smo sestopili do lestve. Tu smo izvedli še samostojen spust po vrvi do tal. Tu je bilo kar nekaj veselja...:)

Skratka, v teh dveh vikendih smo dobro spoznali nekaj malih skrivnosti velikih mojstrov zavarovanih poti. Sedaj lahko samo čakamo, da bodo toplejši dnevi počasi odprli poti v gorah...