En tak dan, ko sva imela že oba dovolj delovnega tedna, sva se po dolgem času spravila sama na en kucel. Izbrala sva Osolnik med Škofjo Loko in Medvodami, ker je pač blizu domovanja familije Kastelic, katerim sem moral vrniti smuči, ki mi jih je Matej posodil.
Poleg tega pa je sedaj, ko je prišla pomlad, nastopil čas obiskovanja hribovij in njihovih grap. Ob lepem vremenu je namreč prijetno toplo, vse cveti in vse je ozelenelo.
Paša med borovnicami...
Grizenje kolen v zadnjem delu...
Sončni zahod na vrhu.
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata.
Sestopila sva nazaj v dolino in se zapeljala skozi vas Ladja (kako ljudem pojasniš, da živiš v Ladji, plavati pa ne znaš....:)), do Kastelicev, kjer sva se spet malo zataknila....Šment...:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar