Erika in Tadej sta izrazila željo, da bi v dneh, ko zima še opleta s svojim repom, preplezala katero od smeri na področju Begunjščice. Letošnji EL Classico, Lenuhova je bila kar dobra ideja. Pred nami ni bilo v nikogar in za nami tudi nismo videli nikogar. Pač, vsi ki količkaj migajo v hribih, so letos tu že bili. Predvsem je bilo fino to, da nam ni bilo treba zgodaj vstajati.
Kandidati za Darwina... Lepo jih je opazovat... Kaj pomeni ta velika rdeča tabla PREHOD PREPOVEDAN? Ne vem, ne razumem, pojdimo pogledat...
Bilo je lepo jutro. Člani našega AOja so imeli zimske izpite na Zelenici... :) Upam, da so tudi oni uživali v jutru.
Mi smo pa počasi začeli naš vzpon. Opremljeni do ušes. Sam se spomnim, da je bilo včasih v smeri kopni skok, pa tudi kar nekaj ledu. Letos nič.
Višje ko smo šli, bolj toplo je bilo.
Kmalu smo ujeli sonce.
Šminkiranje na rami, po kateri smo dosegli greben.
Ogledovali smo si sosednje grape, saj smo načrtovali sestop po eni od njih.
V soseski je še prava zima. Kljub visokim temperaturami.
Tadej je na vrhu...
Erika pa še malo telovadi.
Vrh..
Trening za poročno fotografiranje... Morda bi se morali dogovoriti na bolj nevtralnem terenu.
Za sestop smo si izbrali Zahodno smer. Tudi tu letos ni nobenega skoka, tudi strmine ni nobene, tako da omogoča udoben in hiter sestop.
Ambient pa je kar slikovit.
Tadej je bil hiter pri sestopu... Zdrava kolena pa to...
Epilog:
Turo smo zaključili dovolj zgodaj, da sem se lahko še stuširal pred prvim spomladanskim piknikom. Tudi njima se je mudilo, saj sta imela povabljeno komplet Erikino žlahto na praznovanje njenega rojstnega dneva. Ob priliki voščim Eriki za rojstni dan, ter izrekam sočustvovanje s Tadejem... :)
2 komentarja:
tole je pa grafično gradivo naslednjega učbenika o gibanju v gorah :-)
ne, tole je pa izven gorništva... gre že za alpinizem, tako da je izven moje zmožnosti...:)
Objavite komentar