Hit letošnjega turnega smučanja so bile severne strani Karavank. Ker so bila naša pobočja kvalitetno spihana, smo se mi podali na lov za tem odpihnjenim snegom. Za naše izhodišče smo izbrali dolino, kjer karavanški predor pride na Koroško. Že na parkirišču nas je pričakala snežna odeja. Dober začetek.
Po cesti smo se počasi vzpenjali proti Hruškemu vrhu. Najprej pa smo se povzpeli v Medji dol.
Prečkanje potoka...
Prvi Tadejev spust.
Punci na mostu, ki se je kar pošteno upogibal. No, vsaj pod mojo težo.
Kjer je bila pešpot, smo zapustili cesto in zavili v gozd.
Cesto smo dokončno zapustili v vpadnici Koprivnjaka, oziroma Kleiner Frauenkogel, kot ga imenujejo sosedi.
Tu se je teren odprl in pričakala nas je dobro zasnežena strmina.
Nebo se je odprlo, veter pa okrepil.
Tudi na vrhu nismo zgubljali časa. Zapeli smo smuči in odvijugali v dolino. Slik tudi letos ni, ker se načeloma posvečam splošnemu preživetju, ki je pač bolj važno kot pa slike. Sicer je bilo kar fino, tudi cesta ni razočarala. V spodnjem delu pač ni dovolj snega za vijuganje izven ceste. 1200 višinskih metrov je za prvo smuko sezone kar solidno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar