Rano jutro in ekipa treh moških v treh starostnih obdobij... V dvajsetih, tridesetih in štiridesetih. Vsaj tako je Tratko rekel... Dokler je še lahko sledil tempu in hkrati govoril... Mladič.... :)
Za svoj cilj po takšni količini sveže zapadlega snega smo izbrali Veliki Javornik. No, med ljudmi je vrh bolj znan pod imenom Ženiklovec.
Avto smo pustili na parkirišču v Grahovšah ter se od tod preko gozda in senožeti povzpeli proti vrhu.
Na tak lep dan in takoj po sneženju seveda nismo bili sami. Lahko bi rekli, da je bila kar gužva.
Tratko v akciji. Tu ga je pošteno skrbelo, ker se njegovi pancarji niso obnašali čisto tako, kot si je zamislil proizvajalec. Mislim, da je celo omenjal ime serviserja, ki mu jih je popravljal in dotičnih organov ožjega sorodstva taistega serviserja...
Prihod na sedlo, kjer sem uničil moralo naše ekipe z drobnim lapsusom, da je do vrha zgolj 200m. Morda jih je bilo za spoznanje več... Nekajkrat več... :)
Vrh, ki je bil še kar dobro ohranjen. Kljub temu, da nismo bili strašansko zgodnji.
Prihod ekipe na vrh...
In še pogled na smer spusta, kjer smo lovili nezvožen teren. Po travnikih je bila smuka odlična, med tem, ko je bilo v gozdu snega premalo za normalno smuko. Vseeno dober dan v hribih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar