Boj za življenje in smrt. Na prelepo poletno jutro se je Matjaž odpravil na redni servis k svoji zobozdravnici. Pred kratkim mu je iz zoba izpadla plomba in to je pomenilo, da ga čaka trpljenje tisočih muk na mučilni pripravi pri zgoraj navedeni inkvizitorki. Pred nedavnim sem razvil celo teorijo o zobarjih, s poudarkom na zobarcah, s poudarkom na njihovem socialnem življenju. Le kdo se lahko poroči s tako sadističnem bitjem? Vedno reče da bo hitra, pa ni, vedno reče, da ne bo bolelo, pa boli… Najbrž jih lahko prenašajo samo mazohisti, ali pa se plodijo znotraj vrste, se pravi s zobarji. No ta moja zobozdravnica je ena bolj prijaznih primerkov te vrste. V svojih zgodnjih tridesetih se še vedno išče in svojih kompleksov ne zdravi na pacientih. No, ko je zagledala moje zobovje, se je zaradi težke dostopnosti čekana odločila, da mi bo dala injekcijo proti bolečinam, da ji ne bom skakal postolu. No, ko prva ni prijela mi je čez deset minut dala drugo. Slednja je prijela v nekaj minutah. In prijela je dobro. Začelo se je z glasom. Kar naenkrat nisem mogel več govoriti. Iz mojega grla so prihajali samo čudni zvoki. Kmalu sem izgubil tudi zmožnost požiranja in slina mi je začela teči v sapnik, kar je povzročalo davljenje. V tem trenutku je panika zagrabila zobozdravnico in poklicala je rešilca. Čez nekaj minut so me že odnesli z nogami naprej iz zobne ambulante, mimo polne čakalnice zgroženih in preplašenih pacientov, ki so jim pojasnili, da so mi samo »plombico popravlal«. Sledila je hitra vožnja v Ljubljanski Klinični center, ki je minila v hipu, saj smo vozili z modrimi lučmi ter prižgano sireno. V rešilcu sem bil deležen popolne ponudbe, kot je steklenica infuzije, EKG, stalno merjenje pritiska in podobno. Ekipa je bila ves čas v pripravnosti, da mi prereže sapnik, in vstavi plastično cevko vanj. No, v Ljubljani je injekcija začela popuščati in čez eno uro sem že lahko govoril. Kmalu so me tudi odpustili s nasvetom, da naj zamenjam zobozdravnico. Si predstavljaš mojega očeta, ko sem ga klical, če me lahko pride iskat v Ljubljano? No, ko sem sedel v Hrvatskem parku so me jehovke hotele prepričat, da je počasi že čas, da zapustim trnovo pot greha in začnem brati Stražni stolp, pa me nekako niso uspele prepričati. Moral sem domov, ker sem čez eno uro že začel delati na bazenu…
Kako se je zgodba končala? Včeraj zjutraj mi je moja prijazna zobozdravnica popravila ta nesrečni zob. Tokrat me ni poskušala umoriti. Nekateri so rekli, da je bilo pogumno dejanje iti pod njene svedre, ampak statistično gledano sem v njenih rokah najbolj varen. Saj dvakrat ne bo zgrešila…Upam. Bom kr pr plezanju ustov.;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar