Dežne ponovitve...

Vremenska napoved je obljubljala jasno vreme dopoldne in padavine popoldne. Od štirih zjutraj me je Sabina aka Šoja, že čakala na Sušnikovi ulici, da bi v zgodnjih jutranjih urah opravila dostop do Kogla, tam preplezala Zupanovo in v času neviht vedrila v Kamniški Bistrici. No, tak je bil plan...

Ob petih, ko se je naredil dan, sva ležala v avtu in čakala, da bo dež nehal lit. Ker do tega pojava ni prišlo, sva se odpeljala v s soncem obsijan Kamnik na kavo. Tam sva se odločila, da se bo vreme izboljšal in da greva poskusit z dostopom. "Pravi planinec gre v gore tudi ob slabem vremenu, saj le tako lahko najde lepo vreme..." To je za sosednjo mizo, ob jutranjem šilcu, razlagala ena stara gorska korenina. Ta misel mi je odmevala po glavi ves čas dostopa, ko naju je hladil lahkoten dežek...

Pod steno in ob očitno mokri Zupanovi, je vse bolj vabljiva postajala Virensova. V njej je bila ena Kamniška naveza, ki je vstopila v obdobju ne padanja. Ker nista bila najbolj hitra, ju je sedaj pralo nekje v drugem raztežaju. "Nism zaston tu gor lazu..." je bilo geslo in v goreteksih in rokavicah sva se zagnala v hladno in kvalitetno mokro skalo. Jaz sem plezal kar v supergih, saj se mi ni niti slučajno ljubilo preubuvati v takem mrazu. Po nekaj metrih sem dobil občutek in potem plezalnikov nisem več pogrešal.

Končno logična smer, brez lutanja, in kompaktna skala. Hitro sva ujela in prehitela kamniško navezo in v uri in pol pranja dosegla vrh. Ob abzajlu sva dodobra užela štrik, zato je bil lahek , ko sva sestopila v Bistrico. Še kozarec vina in damu....

p.s. Vsa Slovenija je imela lepo vreme cel dan, le zvečer je bila kaka ploha.;)