Ko je objavljena četrta stopnja plazovne nevarnosti, je Blegoš kar primerna izbira. Avto smo parkirali malo pred Črnim Kalom, saj moje zimske gume niso več take, kot so bile nekaj tisoč kilometrov nazaj. Bili smo štirje, dva smučarja in dva krplarja. Na Kalu so se naše poti razšle.
Preko nekaj podrtih dreves na samem štartu, potem pa je bil prehod prost. Celo smučina je bila precej vredu. No, v dveh grapah je plaz potegnil čez cesto, čisto tako, v opozorilo.
Razgled...
...tega dne Eva nekako ni bila v formi. Vseeno jo je trma gnala dalje..:)
Proti vrhu se je gozd redčil.
Še nekaj smrek, pa sva prišla na vršno pobočje. Oblaki so napovedovali veter.
Nebo se je odpiralo, ko je veter podil oblake po njem.
Pri bukerju grebenske utrdbe sva dočakala veter.
Pretirane gneče na vrhu ni bilo opaziti. Kljub temu, da je bila sobota.
Krplarja, Vili in Petra sta se v vetru prebila od koče pa vse do vrha Blegoša.
Veter ni poskrbel samo za zanimivo kompozicijo in niske temperature, tudi nebo je bilo zanimive barve.
Gasilska...
Zgornji del je postregel z dobro smuko, med tem ko je bil v gozdu ponovno spomin na partizanska leta, oziroma boj od smreke do smreke.
Lahko bi rekli, da Blegoš nikoli ne razočara...:). Aja, ali sem omenil veter?
Ni komentarjev:
Objavite komentar